Teoretično bi moralo dobro delovat.
Se mogoče komu sanja kak enokrakec bi bil po porabi enakovreden 4,7x4,7 ali 4,1x4,1?
prop 1.
Mislim, da so to prakticirali gumenjaki.
Kolikor mi je znano, je moč zbalansirat enokrake prope le za zelo ozko območje vrtljajev. Pri hitrih modelih imaš problem, ker so končni vrtljaji visoki in moraš poskrbeti za to, da ti, dokler prop ne doseže ciljnih obratov, ne iztrga vsegaskupaj iz modela.
Mogoče bi se dalo z nekaj premisleka, kakim vzvodom in vzmetjo izdelati "samobalansirni" mehanizem za različne obrate, nekako tako, kot imajo to rešeno propelerji s konstantnim številom obratov na pravih letalih.
Kolikor mi je znano, je moč zbalansirat enokrake prope le za zelo ozko območje vrtljajev. Pri hitrih modelih imaš problem, ker so končni vrtljaji visoki in moraš poskrbeti za to, da ti, dokler prop ne doseže ciljnih obratov, ne iztrga vsegaskupaj iz modela.
Mogoče bi se dalo z nekaj premisleka, kakim vzvodom in vzmetjo izdelati "samobalansirni" mehanizem za različne obrate, nekako tako, kot imajo to rešeno propelerji s konstantnim številom obratov na pravih letalih.
Re: prop 1.
4,7x4,7 -> 5,6x4,7raktivec napisal/-a:Se mogoče komu sanja kak enokrakec bi bil po porabi enakovreden 4,7x4,7 ali 4,1x4,1?
4,1x4,1 -> 4,8x4,1
Mipo
Takile propi se zelo uspešno uporabljajo pri pilonih na metanol in kolikor vem so hitrejši od dvokrakih propov. Pri visokih vrtljajih se kraka prehitro izmenjujeta, da bi grabila svež zrak, ki se jima ukloni. Tako namesto z nazivnim korakom grabita z manjšim, pa še v turbulenco tolčeta. pri enem kraku se to pojavi pri mnogo višjih vrtljajih.
Uravnoteženje sploh ni problematično. Za uporabo na F5D tekmah imajo celo predpis, kako to utež pritrditi v spiner, da lahko sodeluješ na tekmi.
@Mipo in Spad:
Zanima me kak bi lahko bil korak, če obdržim premer. Poznata mogoče kako kuharsko okrog tega? Nam lahko zaupata od kod vama podatki?
@JozeS:
Tokrat se ne hecam, zadeva me resno zanima.
@Pegasus:
Brez zamire, ampak napačno ti je znano. Obstoječi krak je za brzince in je tako lahek, da je statična uravnovešenost dovolj dobra, da ležaji ne trpijo. Na sisteme z vzmetmi... pa pri teh mini masah in vrtljajih nad 35 000 min-1 lepo pozabi. Zopet bi nekdo dejal, da se teorija in praksa ne ujemata, ker je teoretično zadeva preveč zapletena in zato nestvarna, da bi jo v praksi izpeljal.
@Melo:
Krak je centrifugalno tako obremenjen, da lahko vzgon zanemariš. Upoštevaš lahko le masna razmerja.
Zanimivo, da sprašujem o temi, ki jo zunaj že dolgo poznajo, nam je pa vsem skupaj nekaj povsem novega.
Uravnoteženje sploh ni problematično. Za uporabo na F5D tekmah imajo celo predpis, kako to utež pritrditi v spiner, da lahko sodeluješ na tekmi.
@Mipo in Spad:
Zanima me kak bi lahko bil korak, če obdržim premer. Poznata mogoče kako kuharsko okrog tega? Nam lahko zaupata od kod vama podatki?
@JozeS:
Tokrat se ne hecam, zadeva me resno zanima.
@Pegasus:
Brez zamire, ampak napačno ti je znano. Obstoječi krak je za brzince in je tako lahek, da je statična uravnovešenost dovolj dobra, da ležaji ne trpijo. Na sisteme z vzmetmi... pa pri teh mini masah in vrtljajih nad 35 000 min-1 lepo pozabi. Zopet bi nekdo dejal, da se teorija in praksa ne ujemata, ker je teoretično zadeva preveč zapletena in zato nestvarna, da bi jo v praksi izpeljal.
@Melo:
Krak je centrifugalno tako obremenjen, da lahko vzgon zanemariš. Upoštevaš lahko le masna razmerja.
Zanimivo, da sprašujem o temi, ki jo zunaj že dolgo poznajo, nam je pa vsem skupaj nekaj povsem novega.
Zadnjič spremenil raktivec, dne 15 Okt 2006, 21:48, skupaj popravljeno 2 krat.
lp
Sašo
Sašo
Pozdrav!
Tudi jaz sem nekaj čaral s tem enokrakim propom.
Uporabil sem polomljenega graupnerja 4,7x4,7,ter pustil na zlomljeni strani nekaj"mesa".Vanj sem zvrtal luknjo ter vrezal navoj M3.Vzel sem eno ploščico svinca,vanj zvrtal lukno ter ga pripopal gor z imbus vijakom.Najprej sem ga na grobo zbalansiral,tako da sem z olfa nožem rezal stran odvečni svinc.Nato sem prop nataknu na spiner in vse skupaj vpel v proxxona,ter ga potem še zbalansiral v nulo...
Praktično ga še nisem preiskusi..upam da kmalu..
Tudi jaz sem nekaj čaral s tem enokrakim propom.
Uporabil sem polomljenega graupnerja 4,7x4,7,ter pustil na zlomljeni strani nekaj"mesa".Vanj sem zvrtal luknjo ter vrezal navoj M3.Vzel sem eno ploščico svinca,vanj zvrtal lukno ter ga pripopal gor z imbus vijakom.Najprej sem ga na grobo zbalansiral,tako da sem z olfa nožem rezal stran odvečni svinc.Nato sem prop nataknu na spiner in vse skupaj vpel v proxxona,ter ga potem še zbalansiral v nulo...
Praktično ga še nisem preiskusi..upam da kmalu..
Zato so v nemčiji lepo predpisali z kakim vijakom je treba svinec pritrdit in z kakim Loctitom je treba ta vijak zavarovat.Intruder napisal/-a:Da vam ne bo tisti košček svinca pri 30k obratih prišel nasproti, ker se ne bo imel časa ustaviti pri vas, vendar v sosedu, njegovi bajti ali drevesu
Če je preveč nevmesno, lahko komot brišete - je pač opozorilo za tiste, ki jim roka prehiteva zdravo pamet!
Jan
p.s.
Kje je že tistih 30k vrtljajev!
Trenutno sem precej čez.lp
Sašo
Sašo
Bojazen nekaterih, kako nevarno je tistih par gramčkov uteži za kontrabalans kraka propelerja, je pretirana!
Izračunajte centrifugalno silo uteži pri teh vrtljajih in na tem majčkenem radiju, pa boste videli da ni tako velika, da bi se bilo za bati!
LP Mitja
P.S.:
Fc = mv2/r
kjer je Fc = centrifugalna sila,
m = masa,
v = hitrost,
in r = radij.
Pa še to bi dejal: poznate kotno brusilko? Masa, obodna hitrost, vrtljaji....pa jo vseeno vzamete v roke!? A veste, da se brusna plošča lahko razleti? JOJ! Hitro opozoriti vse kovinarje, naj se s tem ne špilajo!!!!
Izračunajte centrifugalno silo uteži pri teh vrtljajih in na tem majčkenem radiju, pa boste videli da ni tako velika, da bi se bilo za bati!
LP Mitja
P.S.:
Fc = mv2/r
kjer je Fc = centrifugalna sila,
m = masa,
v = hitrost,
in r = radij.
Pa še to bi dejal: poznate kotno brusilko? Masa, obodna hitrost, vrtljaji....pa jo vseeno vzamete v roke!? A veste, da se brusna plošča lahko razleti? JOJ! Hitro opozoriti vse kovinarje, naj se s tem ne špilajo!!!!
Ena boljših strani na to temo je: http://www.mh-aerotools.de/airfoils/index.htmraktivec napisal/-a:Zanima me kak bi lahko bil korak, če obdržim premer. Poznata mogoče kako kuharsko okrog tega? Nam lahko zaupata od kod vama podatki?
Sam jo uporabljam za referenco. Poglej pod: Propulsion by Propellers / Equivalent Multiblade Propellers
Mipo
Zanjimivo tole, sam recimo, da ti utež slučajno odleti stran, bi znalo bit pestro pa ne zaradi tega, ker bi lahko koga poškodoval, ampak za model. Se mi je že zgodilo, da se je elisa razpadla (ostal je samo en krak), zvok vibracij je bil kar zanjimiv, je zgledalo, kot da se bo model vsak čas " razšraufal v zraku". Pa se vse skupej ni vrtelo na več kot 8000obr/min, kaj bi blo šele pr 25000+ obr/min. Mogoče bi blo dober imet zaprto odprtino na spinerju, kjer ni kraka, če ne drugega iz varnostnih razlogov.
Kakšen svinec,ni govora!Utež mora biti jeklena in pritrjena na os motorja,na prop pa mora lepo nalegati,tako da jo je najbolje zaliti z epoxijem.Svinec bo v kratkem dobil "luft" potem pa adijo uravnotežen propeler.Verjetno bi hitro odpovedale komande od tresljajev,pa bi bil "kreš".
L.P.PETER
L.P.PETER
WILGA RULZ 
spad napisal/-a:Kakšen svinec,ni govora!Utež mora biti jeklena in pritrjena na os motorja,na prop pa mora lepo nalegati,tako da jo je najbolje zaliti z epoxijem.Svinec bo v kratkem dobil "luft" potem pa adijo uravnotežen propeler.Verjetno bi hitro odpovedale komande od tresljajev,pa bi bil "kreš".
L.P.PETER
Čeprav kot kaže nekaj veš, se vseeno bolj poredko javljaš. Prosim te, če nam kaj malega napišeš okrog prednosti in slabosti enokrakega propa. mene zanimajo predvsem prednosti. Problemi okrog obtežitve so rešeni! Prop se lepo mirno vrti od štangasa do polnih amperčkov.
lp
Sašo
Sašo
Problemi so torej rešeni, zato poglejmo prednosti. Propeler pri svoji poti skozi zrak "spodrsuje". Pri višjih obratih se zato krak znajde v turbolentni sledi, ki jo za seboj pušča krak pred njim. Več kot je krakov in večja kot je hitrost (vrtljaji), večje so izgube iz tega naslova. Z večanjem koraka propelerja oziroma večanjem hitrosti potovanja kraka skozi medij se izgube manjšajo. Seveda samo do meje kavitacije ali "mešanja zraka" (medija).raktivec napisal/-a:.............nam kaj malega napišeš okrog prednosti in slabosti enokrakega propa. mene zanimajo predvsem prednosti. Problemi okrog obtežitve so rešeni!
Reštev je torej v manjšanju števila krakov. Za normalno uporabo je s stališča izkoristka najboljši dvokraki propeler. Ko vrtljaji dosežejo 30.000rpm, pa je tudi to že preveč. Ker pod število krakov 1 ni smiselno zahajati
, nam ostane propeler z enim krakom. Njegovo optimiranje je enako kot pri bratih v številčnejših družinah.Mipo
Oj, za KAVITACIJO pri propelerju slišim prvič. Prosim če lahko kdo kaj razloži okrog tega.
KAVITACIJA je namreč pojav pri vodnih vijakih/turbinah, kjer na mejni plasti tlak vode toliko pade, da se medij (voda in nasičeni plini) v njej uplinijo in pri povečanju tlaka ponovno utekočinijo. Pri tem nastane "implozijski curek", kateri nato udari ob površino in jo uničuje v obliki erozije...
KAVITACIJA je namreč pojav pri vodnih vijakih/turbinah, kjer na mejni plasti tlak vode toliko pade, da se medij (voda in nasičeni plini) v njej uplinijo in pri povečanju tlaka ponovno utekočinijo. Pri tem nastane "implozijski curek", kateri nato udari ob površino in jo uničuje v obliki erozije...
Zadnjič spremenil no_name, dne 17 Okt 2006, 14:28, skupaj popravljeno 1 krat.
Babooni so ponovno med nami !