Letala iz izolacije

[Roberto]

[Marcel]

Da ne bi mislili da sem zaspal .
Zadnje dva tedna sem delal stiroporastega trenerja z razponom 123cm čez krila. Trup je ploščat. Idejo za to mi je dal Klemen( peugeot1), ki dela- sicer veliko večje ploščate akrobatske modele. Vse skupaj sem prekril z rjavim papirjem. Najprej sem ga preizkušal kot prostoletečega. Kasneje sem vgradil servomotorje in ga letel na pobočju kjer se je obnesel slabo . Dva dni nazaj sem vgradil še motor. Ker je model brez načrta( načrt pravzaprav obstaja, narisal sem ga seveda sam) je veliko stvari narobe. Do zdaj sem naredil 4 polete. Vsak je bil lepši in daljši, a prav po vsakem sem moral popravljati letalce. . Pri naslednjemu bom spremenil kar nekaj stvari.

Če ima kdo kakšen recept za to kako skuhati čim boljši model( površina kril glede na površino smeri/višine. Površina eleronov glede na celo površino kril. Razdalja med krilom in višino...) se pa priporočam

Takole sem začel:

[Marcel]

Na začetku sem bil prepričan, da bo model prava polomijada, saj sem vsa "penasta"letalca do zdaj izdeloval iz stirodurja. Ta pa je iz stiroporja, ki se mi je zdel veliko premehak . Izkazalo pa se je da ni ravno tako.

[Marcel]

Model izgleda kot reklama za pošto, saj je rjav papir v katerega sem ga ovil od ogromnih( A3 ) poštnih kuvert.

[Marcel]

Naslednji bo že lepši...

[Marcel]

Še ena
PS: Vseh predlogov in kritik bom zelo vesel

[Andreo29]

Nekaj napotkov, ki jih imam v predalu in sem jih pobral in sestavil iz interneta (mogoče celo iz tega foruma ampak že dolgo časa nazaj):

AERODINAMIČNE OSNOVE ZA KONSTRUIRANJE MODELOV:
1.) Razdalja med nevtralno točko višinskega stabilizatorja in nevtralno točko povprečne globine krila = 4 x povprecča globina krila.
Nevtralna točka je navadno na 25% globine profila, merjeno od nosu.
2.) Dolžina nosu je lahko enaka ali manjša največji globini krila
3.) Višinski stabilizator mora imeti vsaj 10% površine krila in vitkost 5 ali 6
4.) Smerni stabilizator naj ima med 0,6 in 0,8 površine višinskega stabilizatorja. Večji je Vlom krila, manjši je smerni stabilizator.
5.) Vitkost krila naj se vrti med 10 in 15. Menim, da je za F5J najprimernejša vrednost med 11 in 13.
6.) Vpadni kot krila na trup naj bo 2°
7.) Kotna razlika med repom in krilom naj bo med 1 in 1,5°
8.) Krilo naj bo zoženo proti koncu največ za faktor 0,7
9.) Ne delat zvitja kril
10.) Težišče je navadno odvisno od tega, za koliko odstotkov je profil zavit navzdol. Giblje se med 28% in 40%. Za začetek bo kar vredu težišče postavit na 30%, nato pa preizkušat.
11.) Če se le da, naj bo krilo sestavljeno iz nekaj trapezov. Centroplan, ki naj bi imel okrog 35% razpona krila naj bo pravokoten.

To so napotki za modele, ki imajo v sebi vsaj nekaj jadralnega duha ali pa morajo biti dobro vodljivi npr. pyloni. Za prave motorne akrobate velja še nekaj pravil, ki jih ne poznam dovolj, da bi jih našteval.

Če dobim še kaj objavim kasneje...
Lp,

[Marcel]

O hvala . Koliko pa je priporočena vitkost krila za tak( motorni trener) model?
Točno take "recepte" sem imel v mislih .
Ugotavljam, da sem kar nekaj stvari naredil narobe .
No , leti kljub temu .

[manpower]

https://rcplanes.online/design.htm

[Andreo29]

Točno to stran sem še iskal, pa je nisem našel med bookmarki
LP,

[raktivec]

AERODINAMIČNE OSNOVE ZA KONSTRUIRANJE MODELOV:
1.) Razdalja med nevtralno točko višinskega stabilizatorja in nevtralno točko povprečne globine krila = 4 x povprecča globina krila.
Nevtralna točka je navadno na 25% globine profila, merjeno od nosu.
2.) Dolžina nosu je lahko enaka ali manjša največji globini krila
3.) Višinski stabilizator mora imeti vsaj 10% površine krila in vitkost 5 ali 6
4.) Smerni stabilizator naj ima med 0,6 in 0,8 površine višinskega stabilizatorja. Večji je Vlom krila, manjši je smerni stabilizator.
5.) Vitkost krila naj se vrti med 10 in 15. Menim, da je za F5J najprimernejša vrednost med 11 in 13.
6.) Vpadni kot krila na trup naj bo 2°
7.) Kotna razlika med repom in krilom naj bo med 1 in 1,5°
8.) Krilo naj bo zoženo proti koncu največ za faktor 0,7
9.) Ne delat zvitja kril
10.) Težišče je navadno odvisno od tega, za koliko odstotkov je profil zavit navzdol. Giblje se med 28% in 40%. Za začetek bo kar vredu težišče postavit na 30%, nato pa preizkušat.
11.) Če se le da, naj bo krilo sestavljeno iz nekaj trapezov. Centroplan, ki naj bi imel okrog 35% razpona krila naj bo pravokoten.

Pozdravljeni,
po dolgem času se sitnoba Raktivc zopet oglaša.

Tale tekst mi pa domače deluje. Če me spomin ne vara je nastal na osnovi priporočil, ki sta jih dajala Delago (Ariane F5B in F5F modeli), ter Helmut Quabeck.
Morda bi dodal, da pri vitkostih nad 12 povečaš razdaljo pod točko 1.) na 5, ali celo 6, ko je vitkost nad 15. Tudi za začetniši model bi morda v vsakem primeru vzel to razdaljo 5, da bo model bolj len.

Ko boš naslednjič lepil papir na trdo peno ti priporočam, da malo razredčiš lepilo, nato pa z njim papir tako namažeš, da bo čisto moker. Na tanko namažeš še peno in celo naenkrat oblečeš, ter obesiš, za eno uško da bo lepo viselo na nož in ga ne bo zvijalo.
Papir lepo položiš po peni z čopičem, ki ga namakaš v razredčeno lepilo. Par z lepilom pridelanih dodatnih gramov ne bo hudo škodilo, trdnost bo pa kar precej boljša kot z papirjem, ki mahedra po krilu.

[Marcel]

AERODINAMIČNE OSNOVE ZA KONSTRUIRANJE MODELOV:
1.) Razdalja med nevtralno točko višinskega stabilizatorja in nevtralno točko povprečne globine krila = 4 x povprecča globina krila.
Nevtralna točka je navadno na 25% globine profila, merjeno od nosu.
2.) Dolžina nosu je lahko enaka ali manjša največji globini krila
3.) Višinski stabilizator mora imeti vsaj 10% površine krila in vitkost 5 ali 6
4.) Smerni stabilizator naj ima med 0,6 in 0,8 površine višinskega stabilizatorja. Večji je Vlom krila, manjši je smerni stabilizator.
5.) Vitkost krila naj se vrti med 10 in 15. Menim, da je za F5J najprimernejša vrednost med 11 in 13.
6.) Vpadni kot krila na trup naj bo 2°
7.) Kotna razlika med repom in krilom naj bo med 1 in 1,5°
8.) Krilo naj bo zoženo proti koncu največ za faktor 0,7
9.) Ne delat zvitja kril
10.) Težišče je navadno odvisno od tega, za koliko odstotkov je profil zavit navzdol. Giblje se med 28% in 40%. Za začetek bo kar vredu težišče postavit na 30%, nato pa preizkušat.
11.) Če se le da, naj bo krilo sestavljeno iz nekaj trapezov. Centroplan, ki naj bi imel okrog 35% razpona krila naj bo pravokoten.

Pozdravljeni,
po dolgem času se sitnoba Raktivc zopet oglaša.

Tale tekst mi pa domače deluje. Če me spomin ne vara je nastal na osnovi priporočil, ki sta jih dajala Delago (Ariane F5B in F5F modeli), ter Helmut Quabeck.
Morda bi dodal, da pri vitkostih nad 12 povečaš razdaljo pod točko 1.) na 5, ali celo 6, ko je vitkost nad 15. Tudi za začetniši model bi morda v vsakem primeru vzel to razdaljo 5, da bo model bolj len.

Ko boš naslednjič lepil papir na trdo peno ti priporočam, da malo razredčiš lepilo, nato pa z njim papir tako namažeš, da bo čisto moker. Na tanko namažeš še peno in celo naenkrat oblečeš, ter obesiš, za eno uško da bo lepo viselo na nož in ga ne bo zvijalo.
Papir lepo položiš po peni z čopičem, ki ga namakaš v razredčeno lepilo. Par z lepilom pridelanih dodatnih gramov ne bo hudo škodilo, trdnost bo pa kar precej boljša kot z papirjem, ki mahedra po krilu.

Hvala za tole. Bo potrebno narediti še par poskusov s papirjem, da bo uspelo dobro.
Več ko mi napišete bolj ugotavljam kako veliko stvari sem naredil narobe. Zdaj počasi ( in zelo natančno) popravljam načrt. Namen imam, da bom stestiral tudi trdnost pene brez rjavega papirja in s papirjem nalepnjenim na dva različna načina.

[raktivec]

Pazi, da bodo "letnice" papirja spodaj in zgoraj enake, drugače zna zvit vse skupaj. Po moje nima smisla iskat v katero smer papir več nese. Zdi se mi, da imajo o taki gradnji največ izkušenj kombataši. Namesto testov raje njih vprašaj, imajo že vse preprobano.

[Marcel]

Pazi, da bodo "letnice" papirja spodaj in zgoraj enake, drugače zna zvit vse skupaj. Po moje nima smisla iskat v katero smer papir več nese. Zdi se mi, da imajo o taki gradnji največ izkušenj kombataši. Namesto testov raje njih vprašaj, imajo že vse preprobano.

Ne ne.
Ne v katero smer več nese. Nalepil ga bom enkrat z mekolom enkrat pa z mitopurjem. Potem bom pa zmeril kako je bolj močno.

[raktivec]

Pozabi na mitopur. Ta je uporaben za plankanje z furnirji.
Ta papir ima odlično natezno trdnost. Če ga daš gor z belim lepilom se bo z sušenjem skrčil in krilo bo postalo prednapet nosilec. Pazi le, da z čopičem stisneš ven vse mehurčke in, da bo kos lepo visel, ter se enakomerno sušil. Ob kakem radiatorju ti ga bo zvilo, če bodo med visenjem nastajale kake sile ti ga bo zvilo, če bo vanj svetilo sonce ti ga bo zvilo..., ampa ustrezno izdelano krilo je medvedje močno. Če mu vdelaš še en nosilec iz 3-5 mm balse čez celo debelino rila, bo pa to že kar planka.

[tmrt]

Jaz papir pred lepljenjem navlažim s pršilom, z razredčenim belim lepilom pa namažem samo stiropor. Tako papir lepo enakomerno zategne pri minimalni uporabi lepila. Mazanje lepila na papir se mi je slabše obneslo. Rezultat je dokaj v redu viewtopic.php?f=17&t=2540&p=615464#p615464, zelo rado pa zvije krila, če papir na obeh straneh ni enako vlažen. Papir nato pobarvan z akrilnimi barvami za slikanje na vodni osnovi.

[raktivec]

Papir nato pobarvan z akrilnimi barvami za slikanje na vodni osnovi.

Tesarol in podobne oljnate barve so tudi uporabne.
Sicer pa zna biti, da po tvojem receptu še bolj napne papir kot če vse namažeš in na debelo nafilaš pore v papirju z lepilom.

[Marcel]

Pozabi na mitopur. Ta je uporaben za plankanje z furnirji.
Ta papir ima odlično natezno trdnost. Če ga daš gor z belim lepilom se bo z sušenjem skrčil in krilo bo postalo prednapet nosilec. Pazi le, da z čopičem stisneš ven vse mehurčke in, da bo kos lepo visel, ter se enakomerno sušil. Ob kakem radiatorju ti ga bo zvilo, če bodo med visenjem nastajale kake sile ti ga bo zvilo, če bo vanj svetilo sonce ti ga bo zvilo..., ampa ustrezno izdelano krilo je medvedje močno. Če mu vdelaš še en nosilec iz 3-5 mm balse čez celo debelino rila, bo pa to že kar planka.

Sem ta post videl prepozno in sem že nalepil enega z mitopurjem in enega z mekolom. Bom videl kateri je močnejši.

[Marcel]

Rezultati meritev
Mogoče komu kaj pomaga.
Vsi trije kosi so iz istega stirodurja.
Vsi so veliki 3cm X 2cm X 40cm.

SAMO STIRODUR ( brez kakršnih koli dodatkov)
Teža: 9g
Na sredini sem ga obtežil zlomil se je pri 3,8kg. Sicer pa se je zelo upognil že pri 2,5 kg.

STIRODUR Z RJAVIM PAPIRJEM ( NALEPNJENIM Z RAZREDČENIM BELIM LEPILOM)
Teža: 15g
Zdržal je 5,35 kg. Upognil se je bolj malo, potem pa se je naenkrat zlomil.

STIRODUR Z RJAVIM PAPIRJEM (NALEPNJENIM Z MITOPURJEM)
Teža: 20g
Zdržal je 7,885 kg. Upognil se ni skoraj nič.

Hmmm zdaj pa res ne vem kaj je bolje .
Pa še tole sem našel:

Pozdravljena!

En nasvet:

Pri prekrivanju kril s papirjem je treba uporabit lepilo,ki se ne suši,ampak utrjuje!

-sušenje:pri sušenju gre za izhlapevanje neke snovi iz materiala(voda,razna topila),vglaunem se zmanjša masa lepila in ti "vse skupaj potegne" tako lepilo je belo za les,Mekol

-utrjevanje pa poteka pri lepilih kot je recimo epoxi,polyester,PU,...masa lepila ostane enaka, "zadeva se bistveno ne skrči" in krila ostanejo enake oblike

Priporočam vama uporabo Mitopur E 45 in vakumiranje oz. v najslabšem primeru je tudi prešanje v redu...sam sem delal po tem postopku in se super obnese...krila so čisto dovolj močna v vseh pogledih...lepilo pa je po 3 urah popolnoma trdo in krilo je že pripravljeno za nadaljno obdelavo.

LP Gorazd

Zgleda bo treba še malce poskušati , da bom našel najboljši način.
Zdaj sem že čisto zmeden . Je ogromno možnosti.

[Andreo29]

Super preizkus! Bravo. To je najboljša informacija - iz prve roke in še kaj o materialih se naučiš. Poskusi še s stiroporom. Se ga lepše reže in je bolj elastičen ter lažji. Je pa res da ga je težje brusit. Pa ne probat z najlažjim stiroporom! Ta skoraj ni uporaben. Je enostavno premehak.

Jaz bi ostal pri papirju lepljenim z razredčenim belim lepilom. Je kot ti je preizkus pokazal bolj elastično kot z Mitopurjem. Togost je sicer v redu vendar preveč togosti, če ne misliš ravno nekih velikih hitrosti dosegat (no, v takih primerih je papir uporaben edino za čečkanje ) nima pomena. Ko poči potem poči.
Mitopur lepilo se ob prisotnosti vlage (ta je potrebna, da se začne trditi!) napihuje kar povzroči, da na koncu profil lahko ni več isti. Vsekakor je težje delat z Mitopurjem.
To pa ne pomeni, da je Mitopur slabo lepilo! Ta je zelo uporaben, če oblačiš sredico v furnir (balsa, samba, ...) in daš potem tako zalepljeno sredico "sušit" oz. bolje trdit med tisti ostanek, ki ti je ostal pri rezanju sredice ter seveda vse skupaj primerno obtežiš. Tudi za lepljenje stirodura/stiropora med seboj je odlično - celo boljše od belega lepila!

Pri prekrivanju kril s papirjem je treba uporabit lepilo,ki se ne suši,ampak utrjuje!
-sušenje:pri sušenju gre za izhlapevanje neke snovi iz materiala(voda,razna topila),vglaunem se zmanjša masa lepila in ti "vse skupaj potegne" tako lepilo je belo za les,Mekol

Za to pa ne bi dal roke v ogenj. Poglej Kombataše. Oni delajo vse z belim lepilom (razredčenim). Poglej kaj vse zmorejo taka letalca, ki so velikosti tam okoli 1m razpona brez vsakršnih ojačitev.
Ja belo lepilo "potegne skupaj", vendar le če ga je na debelo namazano, kar pa je v modelarstvu močno odsvetovano - odvečna teža pač. Pri lesenjačah lahko lepilo nanese tudi do 10% teže, če se ne pazi in briše odvečno lepilo sproti. Ja, prej ali slej spoznaš, da so lepila težka!

Lp,

[Mipo]

Čestitam za eksperimentalen pristop.
Pridružujem se Andrejevemu mnenju.
Pa še v številkah: najmanjšo specifično maso (na nosilnost) ima po tvojim meritvah nosilec lepljen z belim lepilom. Glej sliko.

SpecifiÄŤna masa.JPG (25.45 KiB) Pogledano 3897 krat

[raktivec]

Mene pa zanima kako uspeš lepo napet papir čez sredico, če ga lepiš z Mitopurjem? Tudi, če sprešaš v negative in daš vakumirno folijo med negativ in papir, ter navlažiš papir si ne morem predstavljat kako se znebit raznih gubic in dobit lepo gladko površino.
Mitopur za furniranje mi sede, za papir pa ne razumem rešitve za naveden problem.

Po drugi strani se mi zdi še tole:
- tako izdelano krilo je nosilec sendvič konstrukcije, jer je pena sredica, papir pa lupina, ki nosi večino nateznih napetosti, pa tudi precej tlačnih.
- sredica ima enake trdnostne lastnosti z uporabo pu ali belega lepila.
- papir se pri belem lepilu skrči, prednapne sredico in krilo deluje podobno kot prednapet betonski nosilec.
- papir se pri pu ne utegne skrčit in sredice ne prednapne, oziroma jo zelo slabo zategne.

Če bi že izbiral med lepili, bi namesto belo lepilo raje kot z pu zamenjal z Titebond III lepilom. Je zelo podobno belim lepilom, enako se redči z vodo, ampak se pa dobro strdi in daje precej boljši rezultat od klasičnih belih lepil. To lepilo je odlično tudi za leseno gradnjo, saj dobro medsebojno prilegajoča kosa prime bolje od kateregakoli epoksija.

Morda še to. Sprednji rob krmilnih površin zaokroži. Če že ne zaradi boljšega obnašanja letala pri majhnih hitrostih pa zato, ker boš papir lažje plonknil čez kot čez ostre robove.

[Marcel]

Papir sem lepil tako:
Z mitopurjem zelo na tanko namažemo sredico. Razmažemo ga s staro kreditno kartico, koščkom balze...ZELO NA TANKO
Mitopur na rahlo popršimo z vodo.
Papir vlečemo narazen in ga položimo gor. S koščkom balze, kreditno kartico pogladimo po papirju in spustimo ven vse mehurčke zraka. Papir mora biti čisto gladek.
Vse skupaj obtežimo in počakamo okoli 20 min da se posuši.

Sem pa včeraj pri še enem poskusu lepljenja z rjavim papirjem ugotovil kaj sem delal narobe. Lepil sem s preveč razredčenim lepilom. Papir se zato ni dobro zalepil in se je premaknil ko se je skrčil. Ko sem poskusil z bolj gostim pa sem bil presenečen nad tem kako močan postane kos 1cm debelega stiroporja.

Veliko težje je lepiti papir na večje kose. Zato sem se odločil da bom kose krila najprej oblekel potem pa( to seveda z mitopurjem) zlepil skupaj. Okoli spoja bom dal še dodaten ( okoli 3cm širok) kos papirja.


Pa še eno vprašanje imam. Ali se površina kril meri taka kot izgleda od zgoraj ali taka kot je dejansko. Če ima krilo 0 V-loma razlike ni. Če pa ga ima pa je razlika.
Upam, da se razume kaj mislim

[raktivec]

En del vode in trije ali štirje deli lepila, odvisno katerega vzameš. In ne skopari, dobro namaži, papir pa zmoči, daj gor in zgladi z morim čopičem.
Ko si gotov obesi nekam v senco in enakomerno pošpricaj z vodo, da se bo vse naenkrat posušilo. Mislim, da mi je Mipo pred leti napisal, da je en tak rjavi papir po trdnosti in masi primerljiv z epoksi laminatom z163 g stekleno tkanino. Glede nateznih trdnosti in mase bi znalo bit res, glede točkovnih obremenitev pa ne. Ampak je pa tako simpl gradnja, da to ni nek hud problem.
Pa še to. Če se boš lotil kakega jadralca, ali malo hitrejšega motornjaka z profilom, ki ima izhodni rob pod 2 mmti priporočam na sredico nalepit 15 mm široko balsa letvico in potem vse skupaj zbrusit v željeno obliko, ter plankat z papirjem.

[raktivec]

Malo izven teme, ampak ta tema o paiprju in belem lepilu je živa.

Pri lahkih gradnjah impeler modelov in podobnih šmentov se navadno odločim za balso, ki jo prek kril in krmil pokrijem z japonskim papirjem.
Če je osnova iz rebrc pokrivam z nitro lakom, da ne deformiram oplate, če pa plankam z mitopurjem in balso vzamem Titebond III. Do te točke gre super in model je zavidljivo lahek. Šment se pojavi v moji nečimrnosti, saj želim finiš brez napak, ki mora biti vsaj na videz primerljiv izdelkom iz kalupa. Tu pride gor epoksidni špric kit, ki konretno dvigne maso modela. Razmišljal sem vse živo, uporabljal veliko Leichtspachtla, v špric it sem mešal mikrobalone..., pa ni bilo enega dobrega rezultata.
Včeraj sem ravno izdelal eno smerno krmilo in ga oblekel v papir. Ko je bilo suho, sem za foro zmešal Titebond z malenkost vode, nato pa počasi dodajal mikrobalone dokler nisem dobil mešanice, ki je malenkost gostejša od tekočega jogurta. To sem namazal čez papir. Mazanje je bilo smotano in je bilo, kot bi lakiral naoljeno šipo. Z težavo in zelo neenakomerno sem zadevo ompletno napacal in pustil čez noč. Danes sem smernik zbrusil z 220 papirjem na deščici in dobil super površino, ki potrebuje le še en zelo tanek sloj špric kita, ali primerja. Končni rezultat je bistveno lažji kot z klasičnimi kiti.
Upam, da bo komu to pomagalo izdelat lažji model. Predvsem za kake makete bi znalo priti zelo prav. Za letos imam dovolj modelov, ampak čez zimo pa zna na tak način nastat kak Mig 21, ali F 104. Pradvsem slednji me že nekaj let muči.

@Marcel,
Dejansko so nosilne površine rila tiste, ki jih projiciraš na tloris. Vertikalna projekcija deluje kot smerno krmilo. Vendar ti pri klasičnih modelih ni treba komplicirat in je vseeno kaj vzameš. Šele pri nekih čudnih v lomih se je vredno pozabavat, ampak tam pride tudi smernik manjši.