Pull-Pull - kako?

[zan_kelenc]

Sem v dilemi glede pull-pull sistema, namreč eni se poslužujejo varjante ko gredo zajle vzporedno, drugi jih pa križajo. Kdaj se poslužujemo katere metode in kakšne so prednosti ene in druge varjante ter zakaj smo se odločili npr za varjanto X namesto vzporednega sistema?

Ali ne nastane pri varjanti na X problem pri drgnjenju ene zajle z drugo?

X varjanta..



Vzporedna varjanta..




Lp Zan

[zan_kelenc]

Par ur sem prebiral angleške forume in prišel do zaključka, da je zadeva zelo podobna. Edina razlike je da pri X varjanti zmanjšamo izhodnje luknje kjer gre zajla iz trupa in da preprečimo drgnjenje zajle ob trup ki lahko nastane pri vzporedni varjanti. Edini priblem pri X varjanti je drgnjenje zajl ena z drugo. Eni se s tem obremenjujejo, drugi pa ne

[Ultralajt]

Par ur sem prebiral angleške forume in prišel do zaključka, da je zadeva zelo podobna. Edina razlike je da pri X varjanti zmanjšamo izhodnje luknje kjer gre zajla iz trupa in da preprečimo drgnjenje zajle ob trup ki lahko nastane pri vzporedni varjanti. Edini priblem pri X varjanti je drgnjenje zajl ena z drugo. Eni se s tem obremenjujejo, drugi pa ne

Žan, moj Marabu ima "prekrižane" zajle za pogon smeri. Na ta način zajle pridejo ven iz trupa pod malenkost bolj ugodnim kotom, da ne "žagajo" po izhodnih režah v stanici trupa. Popolnemu drgnjenju se ne da izogniti. Glede na to, da sta zajli dolgi okoli 110 cm, je sila s katero se na prekrižanem delu dotikata, tako majhna, da je zanemarljiva.
Če uporabiš zajlo, ki ima plastično oblogo, pa ta še dodatno zmanjša trenje in možnost obrabe.

Pri sami geometriji kinematike, pa poskrbi, da linija ki povezuje skrajni luknjici na krmilnih ročicah poteka skozi os tečaja, oziroma center ročice servomotorja.

Glede na razmerje dolžine zajle in pa dolžine krmilne ročice, je zadeva popolnoma funkcionalna v svojem območju hodov, saj je razhajanje dolžin leve in desne zajle pri maksimalnem odklonu zanemarljivih 0,3mm. 0,3 mm na več kot meter razdalje....že samo krčenje in širjenje trupa in zajle modela pod vplivom temperaturnih sprememb je večje.

Zajlo tudi ni treba nategniti na vso moč (saj ni struna od kitare), ker s tem samo po nepotrebnem obremenjujemo ročice , tečaje, ležaj servomotorja in njegovo pritrdilno mesto. Da bi smerni rep padel v flater (če niso zajle napete kot struna) pa tudi ni strahu, saj ima obilno aerodinamično kompenzacijo, nekaj malega statične kompenzacije, glavni faktor varovanja pa je nizka letalna hitrost modela.

Razmerje med dolžino ročic in medsebojno razdaljo rezultira z zanemarljivimi odstopanji. Prikazana je realna geometrija, uporabljena na mojem modelu, ki leti popolnoma brez težav in do danes brez odpovedi katerekoli komponente krmiljenja.

geometrija.jpg (11.27 KiB) Pogledano 1202 krat

V kolikor te pa le skrbi drgnjenje (pa morebitno vibriranje med letom) zajl ena ob drugo, pa se lahko zavaruješ na sila preprost način:

Način kako se izogniti drgnjenju žic v primeru, da nas to skrbi.

krizisce.jpg (193.62 KiB) Pogledano 1209 krat

Vzameš dve plastični cevki, ju prekrižaš v razpotegnjen X, v sredini zlepiš in poviješ s sukancem, zaliješ s kepico 2 minutnega epoksija, ter skoznju napelješ zajli. Tako bosta zajli lepo drseli skozi to "križišče" iz plastične cevke. Uporabiš lahko košček navadnega bovdna, ali pa vzameš plastične cevke, ki se nahajajo v sprejih...v pršilkah, ali pa cevko vzeto iz navadnega kulija. Če uporabiš trše cevke, ju lahko brez skrbi na sredini spneš tudi s tanko PVC elektro vezico in zavaruješ s kapljico sekundnega lepila.
Cevki ni potrebno lepiti nikamor na konstrukcijo trupa, ker je "fiksirana" s samim križanjem zajl.

Upam, da sem pomagal razrešiti dilemo in da boš lahko delal naprej na modelu brez težav.

LP Mitja