Ampak jaz ne bom imel dveh sprejemnikov. Mi je škoda denarja. Pa potem bi v tamanjšega Pittsa prej dal dva, ker sem veliko več časa in truda investiral vanj (samogradnja
ne bi več), kar mi pomeni več kot več denarja, ki sem ga in še bom investiral v model, ki ga zdaj gradim. Nikoli se mi še ni zgodilo, da bi mi sprejemnik ali kvarc crknil. Če se pri tem modelu bo, pa bog pomagaj. Če crkne, bo pač Weiershauser vesel in bo spet frezal trske za Pittsa,
. Tudi na tujih internetnih straneh nisem nikjer pri 3 m akrobatih videl, da bi imel kdo dva sprejemnika. Samo pri največjih modelih, po možnosti jetih, kjer zmanjka kanalov na enem sprejemniku, sta uporabljena dva. Enega dobrega, pa je čisto OK. Po tej logiki bi moral imeti tudi dvojni oddajnik
, ker le-ta ima dosti več možnosti, da kaj crkne - je več tehnike noter, poleg tega pa se software izvaja med uporabo. Poleg tega pa še en razlog - če je pol modela vezanega na en sprejemnik, se lahko prav tako pojavijo usodne težave, če druga polovica odpove - npr. sprejemnik, ki upravlja smerno krmilo, ki je v polnem odklonu npr. pri kovitu - kako ga izvlečeš s samo polovico delujočimi komandami pred treskom?Sicer pa niti z dvema sprejemnikoma zadeva ni 100% ziher, ker je to pač tehnika, tehnika pa prej ali slej crkne, ali pa lastnik tehnike,
Eden v LaFerteju je ime (ali še ima) jeta z razponom 5 m , dva sprejemnika, pa ga je že dvakrat sesul zaradi odpovedi komad. nič ni večno.....modeli pa še najmanj
lp
...3001 mit kunststofgetribe))...pa mi je skuru glih ene prbližn točn od oka tm nekje cirka ene okol 300mAh na ene dvanajst minut...k štoparce nimam, sem naglas štel sekunde...pa pol delil s 60...edin k sem kej zaje 
al, sem pozabu mal štet, tko da je lohk tut ene petnajst mit blo vse skup v zraku...pa če ne prištejem še zraven ene osem poskusov pristajanja...ampak, tam itak servoti nič ne žrejo.. 
Roberto