govora tudi o problemih in sicer o nosilcu motorja in podvozju. Oba naj bi bila prešibka.
Model sem kupil in se že med sestavljanjem
čudil gracilnosti sprednjega dela. Odločil sem se, da ne bom kompliciral z predelavami, dokler sam ne ugotovim,
da so potrebne. Kar bo pa bo, če drugi letijo bo pa moj tudi!
Priznam, ko sem se odločal za opremo sem ciljal na zgornjo mejo, ki jo
AcroMaster še zmore in ne priporočeno.
No, ko je bil kompleten set-up inštaliran, nisem bil več trdno prepričan, da bo šlo.
Podvozje je že v mirovanju kazalo očitne znake podhranjenosti
kljub temu, da je bila teža 1125g v mejah "normale".
Kaj šele bo ob prvem pristanku?
Motor KMS Quantum 2820/05 (po specifikaciji 600W), regulator hitrosti Castle Creations Phoenix-45,
Li-Po LRP 14,8 3300, propeler 11x7.
Med preizkušanjem na mizi je jasno , da je moči več kot preveč. Kot je rekel Chuck Yeager bo tole šlo "...like a bat out of hell."
No pa je prišel trenutek resnice. Sonce, vročina, redkoprometna vaška cesta pod Storžičem, smrtna tišina, jaz in "zverina".
Štart. Uaaaaauuu, rabiš samo 1m ravnine. Takoj po vzletu pa zvok, ki kar sam potegne roko na gasu k sebi.
Resonanca zaradi močnih vibracij - obup.
Nič. Z manj kot pol gasa bom naredil par krogov, da se malo privadim. Pa tudi težišče ni v redu, drugič bo bolj nazaj.
Madona spet ta zvok, pa čisto malo sem dal gasa. No potem pa pluuff...ggghhhrrr.... in nekaj pada od letala, zaprem gas.
Kaj je zdaj to?? Za trenutek dam gas ...ggghhhrrr.... . Zaprem gas. Tisto nekaj še kar pada, vendar ne morem gledati kam,
ker se koncentriram na avion, ki se mi na višini kakih 20 m približuje. Šit, nima propelerja, pa kako je to možno?
Pristanek, kot muha na torto - kolesa v raznožko, sicer pa brez škode. Huh, vsaj to.
Pogledam spredaj... halo, kje je kompletna os???
Oh joj..., AcroMaster naj malo počije v travi, bom jaz poiskal os. Groza. Po eni uri bluzenja po do pasu visoki travi, ko že skoraj obupam
pride na pomoč žena. Saj veste, moški dobro vidimo samo stvari, ki se premikajo, ženske pa bolje tiste, ki so pri miru.
"Najdla!"
No, kaj sem rekel?
Med tem je črno pobarvana kabinica dobila opekline 3. stopnje po desni in 2. stopnje po levi strani, pa tako lepo gladka je bila.
AAAAhhhhh!
Analiza dogodka in posvet z bolj izkušenimi modelarji je postavila diagnozo: zaradi prešibkega sprednjega dela letala je ob obremenitvi
prišlo do deformacije okrog nosilca motorja, kar je privedlo do premikov motorja, vibracij in resonance, ki je rezultirala
v izpuljenju osi motorja.
Odločitev je bila na dlani: ojačitev sprednjega dela.
Prvi ukrep je bil utor na osi, da imbus vijak sede globje in varovanje vijaka pred izpadom z lepilom.
Na rcgroups sem si ogledal variante ojačitve sprednjega dela in naredil neko svojo izpeljanko. Vsi namreč govorijo o ojačitvi
še preden je model sestavljen. Eh, moj je bil že skupaj... Saj poznate tisti vic o ginekologu, ki je postal avtomehanik... Nekaj slik:
Vezana plošča topol 3mm...
...prečnik 12x12...
No tak je bil končen rezultat od zunaj.
Naslednji polet je bil nekaj povsem drugega. Še vedno se je čutila blazna moč, o njej je pričal tudi zvok, vendar vse v mejah normale.
Pri pristanku, ki ni bil slab spet raznožka. Motor se greje preveč.
Sklep: manjši propeler - 11x5,5, copatki gredo v skladišče, večja kolesa in ojačitev podvozja. Nekaj slik:
Jupi! Podvozje drži! Nič več "muha na torto" pristankov. Motor se še vedno preveč segreva, zato snamem spiner. Delno izboljšanje,
bom letel kar brez, verjetno pa bom preizkusil še kakšen propeler.
Toliko za zdaj, saj sem bil kar dolg, kajne?
LP
(a o tem od včeri nekaj vem tudi jaz 
).
- "nenačrtovan pristanek", kjer bi ga klasično zgrajen model odnesel
Aj, aj, aj, ni čudno!
