A. Kovač napisal/-a:Mitja
obilo užitkov ti želim s tem modelom. Kaj praviš, kako bi se model obnašal, či bi mu odstranil "elektrarno". Verjetno bi se obnašal kot velik HLG model.
lp
Hvala!
Danes že polnim akumulator oddajnika, ker je vremenska napoved za danes ugodna.
HLG...niti ne.
Model ima 1830 g in to prinese kar veliko krilno obremenitev.
Z Liso sem naredil okoli pet poletov, vsi od 20 minut do tričetrt ure, čeprav bi se dalo jadrati v nedogled.
A sem se spuščal na pristajanja, da se bom navadil model natančno pripeljati v pristanek čim bliže sebe.
Dane s je bilo malce slabše. Zbrali smo se dopoldne. Pihal je močnejši veter in trgal termiko.
Vseeno smo se kar naleteli.
Bili sta dve Lisi in en Spirit Elite.
Danes je izredno dober dan za jadranje.
Naredil sem dva poleta. Na prvem sem obesil pod krilo fotoaparat in naredil nekaj posnetkov Šentjanža. Čeprav je fotoaparat nabildal vzletno maso modela iz 1830 na 2245 gramov, (~22%) se je čutilo, da model noče in noče dol.
V drugem poletu sem potem snel fotoaparat in se najadral z borimi 20 sec motorja.
LP. Mitja čestitam za zelo lepe posnetke. Slike res lepo uspele.
Še kdaj kaj podobnega za pogled iz zraka na Šentjanž je zelo zanimivo, ker
vsi ne vemo kako je tam.
Velikokrat sem že jadral v družbi ptic ujed, ampak tako kot včeraj, pa še ne!
Zgodilo se je, da so se mimo moje Lise priletele tri kanje. Dve sta odleteli naprej proti gozdu, ena pa je zakrožila ob mojem modelu. Potem se je dvakrat "upiknila" na moj model...tako da je zaprla krila in zašibala čisto mimo modela in spet razprla krila. Zato sem odletel ene 50 metrov stran, ona pa za menoj. Pa sva tam spet krožila nekaj časa. Nato se kanja prestavi, jaz pa za njo. Pa se po nekaj časa prestavim drugam, ona pa za mano. Vžgem motor, ona pa začne mahati s krili, da bi me dohitela. Ko jo počakam, se mi pridruži in spet veselo jadrava v istem stebru. Neverjetno, kako sva se preganjala sem in tja. Izgledalo je, da ji je zabavno slediti model in jadrati z njim.
Vse skupaj je trajalo ene četrt ure.
Tale tema me je prepričala, da sem se tudi sam lotil izdelave kril od Mante za trup od Lise. Sicer je do jadranja med uranami še kar nekaj dela, vendar počasi se daleč pride.
Bi te pa Ultralajt še enkrat prosil, če lahko izmeriš lome krila. Sicer sem nekaj že poizkušal ugotovit iz fotografij tvojega modela, vendar stvar niti ni tako enostavna kot izgleda . Kot drugo pa me zanima če bi bili kitajski servoti HXT900 dovolj močni?
Lupek napisal/-a:Tale tema me je prepričala, da sem se tudi sam lotil izdelave kril od Mante za trup od Lise. Sicer je do jadranja med uranami še kar nekaj dela, vendar počasi se daleč pride.
Bi te pa Ultralajt še enkrat prosil, če lahko izmeriš lome krila. Sicer sem nekaj že poizkušal ugotovit iz fotografij tvojega modela, vendar stvar niti ni tako enostavna kot izgleda . Kot drugo pa me zanima če bi bili kitajski servoti HXT900 dovolj močni?
Prilagam pa še slikco nastajajočega krila.
Lp: Luka
Lepo izgledajo!
V-lomi:
če postavim centroplan na mizo, je konec prvega trapeznega segmenta krila na višini 3,5 cm, konec drugega trapeznega dela krila pa 7 cm.
HXT 900 zagotovo ni dovolj dober za v takšen model!!! Škoda riskirat! To je malo slabši servo kot HS55. Uporablja se za manjše modele (jadralci tipa HLG, motorci do enga metra..) in depronkote.
Za Liso bi priporočal najmanj HS81MG ali kaj enakovrednega.
Motocalc program sem naložil, vendar pa ne vem latere podatke je potrebno izpolniti v programu. Mi lahko nekako razložiš kako si za liso izračunal oz. vpisal podatke v program in katere. Lp David
runo18 napisal/-a:Motocalc program sem naložil, vendar pa ne vem latere podatke je potrebno izpolniti v programu. Mi lahko nekako razložiš kako si za liso izračunal oz. vpisal podatke v program in katere. Lp David
Hmm..se ne spomnem več, ker je že leto dni od takrat, ko sem delal Liso.
Pač vse kar je treba...
Zaključila se je še ena, sicer precej počasna gradnja Lise in včeraj zvečer je že bil krstni let. Prvi vtisi so precej nad pričakovanji. Tako glede hitrosti in prodornosti kot vodljivosti. Tukaj gre pohvala tudi Ultralajtu, ki mi je z nasveti in skicami omogočil izdelavo moje kopije njegovega modela.
Ker me je že nekaj modelarjev vprašalo, kako vgradim servomotorje v krilo, bom tukaj, da ne ponavljam vsakič na ZS, pokazal, kako sem to naredil na Lisi.
Ne vem, če je to običajna metoda, a meni se še kar nekako obnese.
Ni nobenega dela s kako termoskrčko, ali pacanja z epoksijem.
Predvsem pa je važno to, da je montaža ali zamenjava servomotorja sila enostavna. Je pa res, da mi še ni bilo treba menjati nobenega serva (tok, tok na les...)
balzova bloka morata biti zalepljena na podlogo tako, da sede servomotor tesno noter, torej brez kake zračnosti. Bloka morata biti enako debela kot je servomotor, ali malenkost manj.
Lepilni trak preprečuje, da bi se servomotor premikal v smeri osi izhodne gredi, torej v smeri v kateri niti ne deluje kakšna sila. Glavni sili se upirata balzova bloka. Da servomotor ne pade iz krila, pa poskrbi prekrivna ploščica, ki je z dvema lesnima vijakoma privita v balzove blokce. Menda je samoumevno, da naj bosta balzova blokca iz bolj trdne balze, in naj imata predvrtane luknjice za vijake, sicer nam lahko nalza poči po letnicah pri premočnem zategovanju.
Vse skupaj je vsekakor dobro zavarovati še tako, da se po obrobju pokrivne ploščice nalepi še lepilni trak. Zato, da nam ne bi vse skupaj slučajno ven padlo, pa tudi da malenkost zmanjšamo upor, ker s trakom zagladimo prehod iz površine krila na pokrivno ploščico.