zupgas napisal/-a:Phoinix napisal/-a:
Me pa zmrazi, ko gledam posnetke "prebijanja" oblakov z modeli. Vizuelni pogoji so tako kršeni, saj načelo videti in biti viden ni več možno. To se na nekaterih posnetkih dela tudi tam kjer se leti instrumentalno - kar pomeni, da nihče od posadke ne gleda ven saj je let v celoti na radijski navigaciji ali usmerjen s strani radarja. Nič od tega pa ne zazna relativno malega modela.
Glede na to, da imaš kar veliko izkušenj z letenjem v helikopterju bi mogoče lahko poizkusil odgovoriti na par vprašanj.
Da ne bo kdo razumel ta vprašanja kot provokacijo ali pa zmanjšanje resnosti (nevarnosti) takih situacij.
Vsi ti visoki leti najbrž ogročajo predvsem ultralahka letala, mala letala, pilatuse, helikopterje? Govorim nekje izven letaliških con.
Namenoma izvzamem zmajarje in padalce.
Ali iz helikopterja (letala) lahko opaziš dron še na kak drug način razen vizuelno?
Če pride do trka z dronom bo kaj (vem najslabša situacija je strmoglavljenje)? (recimo da govorimo o plastičnem dji450 velikost okvirju)
Se lahko primerja trk drona z trkom z živaljo? (ptiči..no ne vem kaj je še lahko v zraku)
Kaj se dogaja z helikopterjem ali letalom ko pada toča? (ali so kake poškodbe?)
Saj se mi poraja še kako vprašanje pa naj bo dovolj.
V splošnem:
- kar leti 500ft (150m) ali višje, že potencialno ogroža letalstvo (minimalna višina leta nad nenaseljenimi območji),
- od nekje 1.000m od tal (3.000ft) dalje se pogosto odvija tudi komercialni zračni promet (potniška letala) - konkretni podatki na kartah zračnega prostora.
- ob večjih letališčih naj bi bil celoten zračni promet kontroliran (od tal do določene višine) - radijska zveza, transponder.
Druge zrakoplove lahko resnejše opremljeni zrakoplovi opazijo preko ACAS/TCAS transponderskega sistema - modeli tega (še) nimajo. Pri splošnem vizualnem letenju velja, da se zrakoplovi med seboj ločujejo vizualno.
Škoda na katerem koli delu primarne strukture pomeni prizemljitev zrakoplova in servis. Škoda na vrtečih komponentah (rotor, propeler,...) pa resno ogroža varnost leta.
Ptiči se nas pogosto izogibajo, modeli večinoma ne. Manjši ptiči načeloma škode ne povzročijo, večji pa pogosto. Zadetek kilogramskega ptiča s hitrostjo preko 200km/h na pravo mesto (sredina vetrobranskega stekla, repni rotor, krmilni drogovi) bodo sigurno povzročili težave, morda tudi onesposobi člana posadke in brez dvoma naredi konkretne stroške popravila.
Toča uniči letalo ali helikopter ko je parkiran na tleh, niti predstavljati si nočem, kaj naredi z vrtečim rotorjem/propelerjem v letu. Nekaj časa nazaj sem videl kako izgleda posledica leta skozi drobna zrna toče - kot peskanje. Let skozi lešnike ali več pa nedvomno uniči primarno strukturo (nos, prednji rob krila, rotor, izpostavljena stekla). Za okvirni občutek, helikopterji: manjša popravila 1.000€+, menjava stekla 10.000€, menjava rotorjev 100.000€+. Na manjših letalih: poškodbe primarne strukture 1.000€+, stekla okrog 5.000€+, krila 10.000€+ pač odvisno od stopnje poškodb in velikosti letala.
