Pogovori o aerodinamiki modelov

Vse kar ne spada v ostale tematike o modelih letal/helikopterjev

Moderator: Pisaneli

Odgovori
Ultralajt
Dr. Modelar
Prispevkov: 13455
Pridružen: 15 Nov 2004, 17:57
Kontakt:

Pogovori o aerodinamiki modelov

Odgovor Napisal/-a Ultralajt » 14 Jun 2005, 06:10

Tole temo odpiram zato, da bomo notri lahko modrovali o aerodinamiki, vpraševali razne stvari, ter če bomo vedeli odgovore (ali mislili, da jih vemo) nanje odgovarjali.

Pripravljam malce obširnejšo analizo krila cesarjevega Pylon modela v zvezi z njegovim zvitjem in delovanjem krila. Vzpodbudilo me je Saševo (raktivec) pisanje na:
viewtopic.php?t=4478

LP Mitja
Priponke
PYLON 400-2.jpg
PYLON 400-2.jpg (20.17 KiB) Pogledano 11407 krat
Zadnjič spremenil Ultralajt, dne 14 Jun 2005, 07:25, skupaj popravljeno 3 krat.

Uporabniški avatar
slo-warhavk
Freak
Prispevkov: 695
Pridružen: 19 Nov 2004, 00:10
Kraj: Hrastnik

Odgovor Napisal/-a slo-warhavk » 14 Jun 2005, 06:53

:o :o :o


Madona #-o Sašo s svojim pisanjem in razmišljanjem si mi pravzaprav dal vedeti, koliko malo sploh vem o aerodinamiki itd... Enostavno sem preveč len, da bi si kje o tej temi tudi kaj prebral. Mi je pa zanimivo tvoje razmišljanje, predvsem okrog zašiljenosti kril oz. koeficientu 0,7. Naj povem, da si v svoji razlagi pisal stvari, ki so se mi do sedaj zdele čisto nepomembne sedaj pa :praskam: . Tudi razložil si lepo v razumljivem jeziku, da sem še sam razumel, pa o tem nisem mel nobenega pojma.

Predvsem pa tole. Tvoja razlaga se mi zdi povsem logična, ne vem pa če je pravilna, zato vspodbujam vse tiste, ki o aerodinamiki veste več, tudi kaj več poveste...


No Ultralajt, tudi ti si poln znanja.... povej kaj.


PS. Cesarjev model pa vseeno lepo leti...



LP Darko

raktivec
Dr. Modelar
Prispevkov: 5011
Pridružen: 01 Mar 2005, 13:02
Kraj: švarcnbah

Odgovor Napisal/-a raktivec » 14 Jun 2005, 08:20

Osnovne zakonitosti za konstrukcijo modelov je v svoji knjigi opisal g. Helmut Quabeck(HQ profili). Pred mislim da 18 leti je med drugim navedel:

- razdalja med oprijemališčem sil krila in oprijemališčem sil višinskega stabilizatorja mora biti štirikratnik povprečne globine krila.
- površina višinskega krmila mora biti vsaj 10% površine krila, vitkost pa med 5 in 6
- zoženje krila mora biti manjše od faktorja 0,7


Če pogledate najbolj uspešne modele iz kategorij F5B, F5D, F3B, F3J, F3A, pa tudi F5J, boste opazili, da se tega držijo kot pijanec plota. Fizikalna razlaga tega faktorja je mogoča, vendar preveč zamudna, da bi se je loteval.

Mogoče bi bilo naj enostavneje tako:
Območje uporabnosti profilov sega od spodnje do gornje točke. Na spodnji točki se zračni tok odtrga, na gornji pa preide v turbolenco. Če imaš krilo brez zožitve je uporabno v celotnem delovnem območju profila. Tako krilo je zelo dobrodušno-začetniški modeli, ima pa velik induciran upor. Najmanj induciranega upora ima krilo z tetivo O, vendar je tudi vzgon ničen.
Zaradi viskoznosti zraka, ki v bistvu poleg oblike profila pogojuje njegovo uporabnost, so profili z majhno tetivo v precej slabšem položaju kot velike planke. Zaradi majhnih tetiv so tudi VSI modelarski profili "počasni" profili za majhna reinoldsova števila in imajo zelo malo območje uporabnosti.
Kompromis med uporabnostjo profila in induciranim uporom je za modele faktor 0,7! Zaradi mogočnih motorjev v zadnjem času tudi v kategoriji F5F ni več potreben tolikšen poudarek na hitrosti, ampak lahko gredo v boljšo vodljivost modelov in na tak način dosegajo boljše rezultate.
(V prid tej trditvi govori razvoj teh modelov. Od 1,85 m razpona in precejšne prikoničenosti so šli na 2,06m pri Ariane 10, ki ima še vedno mejni faktor 0,7, ampak precejšen višinski stabilizator, zadnji Raketenwurm pa ima geometrijo dobrodušnega modela brez pretirane prikoničenosti, še eliptični zaključki kril so omiljeni in zmaguje.)




Cesarjev pylon vsekakor dobro leti. Prepričan sem le, da bi se obnašal veliko bolj dobrodušno, če bi mu:

- za kaki 15% razširil razpon
- ob enaki površini krila kot jo ima sedaj spravil tetive profilov v območje 0,7
- krila ne bi bilo več treba vitoperit, model bi bil bolj prodoren, bolj bi držal v zavoju, za začetnike pa bi krilo še vseeno vitoperil za 1,5o in model bi letel kot metulj.
- mogoče bi razmislil o podaljšanju trupa ali povečanju višinskega repa, tega ne moreš reči po sliki.

Upam, da ne bo kdo hud. Nikakršnega namena nimam udrihati po g. Cesarju! Vsaka mu čast, da se je lotil izdelave in prodaje modelov. Kdo od nas bi si to upal?



lp
Sašo

Ultralajt
Dr. Modelar
Prispevkov: 13455
Pridružen: 15 Nov 2004, 17:57
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Ultralajt » 14 Jun 2005, 08:26

NIhče ne bo (in ne sme) zameriti izmenjavo mnenj na forumu pod to temo!
Tukaj se dajmo izpihati in izmenjati svoje poglede na aerodinamične probleme in dejstva katere srečavamo pri izdelavi modelov po lastnih zamislih, in na nekatere ki jih morda ne opazimo, spregledamo ali napačno razumemo.

Mitja

raktivec
Dr. Modelar
Prispevkov: 5011
Pridružen: 01 Mar 2005, 13:02
Kraj: švarcnbah

Odgovor Napisal/-a raktivec » 14 Jun 2005, 08:47

SlikaNa Ultralajtovi sliki zgoraj je pa ta pylon videti prav všečno! krilo je videti kot da ima večji razpon in je manj prikoničeno kot na sliki, kjer se primerja z modelom Sprint pod člankom Pylon 400 dirkanje.



Kaj to pomeni, ali je to le igra fotografije?

- glede na to, da je na drugi sliki tloris z katerega se da pobrati mere me to navaja na drugo različico modela, ki je tu zgoraj.




lp
Sašo

Ultralajt
Dr. Modelar
Prispevkov: 13455
Pridružen: 15 Nov 2004, 17:57
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Ultralajt » 14 Jun 2005, 08:55

Zgoraj prikazan model je narejen natanko po načrtu za ta model!
Verjetno pa je vse stvar perspektive, nastale pri slikanju.

No, pa še ena replika na eno od tvojih trditev:

Praviš, da notranje krilo v zavoju leti z manjšo hitrostjo od zunanjega. Zaradi tega leti notranje z nižjimi Re števili, sploh pa tudi zato, ker ima malo globino profila.
To načelno drži, a pri pilon modelu delaš zavoj s sakoraj navpično postavljenimi krili, kar pa potem prinese to, da je razlika radijev (in seveda hitrosti) med enim in drugim koncem kril minimalna...rekel bi zanemarljiva. Tak zavoj bi lahko opisal kakor vodoravno "prebrnjen" loping :D

No, kaj več pa zvečer....sedajle sem namreč v službi. Saj veš izrek: "Služba je služba, družba je družba!" :D :D :D

LP Mitja
Priponke
PYLON 400.jpg
PYLON 400.jpg (80.78 KiB) Pogledano 11368 krat

raktivec
Dr. Modelar
Prispevkov: 5011
Pridružen: 01 Mar 2005, 13:02
Kraj: švarcnbah

Odgovor Napisal/-a raktivec » 14 Jun 2005, 09:27

Ultralajt napisal/-a:
No, pa še ena replika na eno od tvojih trditev:

Praviš, da notranje krilo v zavoju leti z manjšo hitrostjo od zunanjega. Zaradi tega leti notranje z nižjimi Re števili, sploh pa tudi zato, ker ima malo globino profila.
To načelno drži, a pri pilon modelu delaš zavoj s sakoraj navpično postavljenimi krili, kar pa potem prinese to, da je razlika radijev (in seveda hitrosti) med enim in drugim koncem kril minimalna...rekel bi zanemarljiva. Tak zavoj bi lahko opisal kakor vodoravno "prebrnjen" loping

LP Mitja

V lupingu so zadeve take, da je lep dokler je vse vredu. Če sredi lupinga dodaš preveč višine bo model vrglo v kovit, pa čeprav letita obe krili z enako hitrostjo.

Pri pylon zavojih letiš skoraj pravokotno na zemljo. Ta skoraj je treba upoštevat tudi, če si za delček zavoja čisto pravokoten. Vstop in izstop iz zavoja sta zvezna med pravokotnico in vodoravnico. Eno hitro vprašanje: Ali ti je kdaj kak model sredi zavoja zavrtelo v vrij navzgor?Slika Moral bi imeti presneto nesimetrično krilo da bi to dosegel!

Predvsem pri pylonih je odločilnega pomena z kako kotno hitrostjo lahko izpelje zavoj brez izgube hitrosti. Tu pa nastopi faktor 0,7. Zaradi kolikor toliko izravnanih reinoldsovih števil, ki se razhajata le za faktor 0,7 je krilo bolj nosilno, ker pri nosilnosti sodeluje celotna površina. Pri bolj zašiljenem krilu bi z:
- enakim profilom,
- enako obremenitvijo krila
- enako površino krilo
- enako hitrostjo in
- enakim zavojem
padlo v kovit ali pa bi letelo pod večjim vpadnim kotom, ker bi nosil le še koren krila. Tu tudi vitoperjenje ne pomaga kaj prida, ker se vpadni koti krila tako razlikujejo, da povečajo upor. Vitoperjenje pomaga le vtoliko, da se zračni tok na zunanjem profilu ne pretrga. Večinoma se v takih primerih strga zračni tok v korenu krila, to pa model stabilizira, vendar za ceno upora.

Poanta: Modeli, ki so sposobni izvest bolj oster zavoj so hitrejši, lažje vodljivi in zato bolj primerni začetnikom. Seveda je pri tem treba upoštevat hitrost in besedo "začetnik" obravnavat panogi primerno.


lp
Sašo

Uporabniški avatar
MarE69
Freak
Prispevkov: 525
Pridružen: 30 Nov 2004, 07:45
Kraj: NM

Odgovor Napisal/-a MarE69 » 14 Jun 2005, 13:04

Lahko vprašam eno neumnost? OK.

Ali obstaja leteče dvokrilo? V čem bi bila prednost pred "navadnim" letečim krilom ali delto ? #-o #-o #-o

raktivec
Dr. Modelar
Prispevkov: 5011
Pridružen: 01 Mar 2005, 13:02
Kraj: švarcnbah

Odgovor Napisal/-a raktivec » 14 Jun 2005, 13:11

SlikaČe misliš leteče dvokrilo tako, da sta krili ena pod drugim, bi imelo vse skupaj bolj slab drsni kot, ker med kriloma zaradi tlačnih razlik nastane prav simpatičen rotor.
Če misliš dvokrilo eno za drugim je to klasično letalo ali pa racman.


Prednost delta krila pred klasičnim krilom? Edini svetli strani bi bili letenje pod večjim vpadnim kotom in ob dovolj izraženi delti velika odpornost proti vriju. Leti pa veliko slabše od klasičnega krila.





lp
Sašo

Uporabniški avatar
Brane
Dr. Modelar
Prispevkov: 4585
Pridružen: 15 Nov 2004, 12:30
Kraj: Moste

Odgovor Napisal/-a Brane » 14 Jun 2005, 15:10

Ali kdo ve kateri profili so dobri, oz najboljši, za 3D letenje na scale akrobatih in seveda, zakaj :-k :praskam:
Kaj bo, ko se razve, da so nekatere kopije že boljše od originalov???

Ultralajt
Dr. Modelar
Prispevkov: 13455
Pridružen: 15 Nov 2004, 17:57
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Ultralajt » 14 Jun 2005, 16:28

Brane napisal/-a:Ali kdo ve kateri profili so dobri, oz najboljši, za 3D letenje na scale akrobatih in seveda, zakaj :-k :praskam:
Jaz se na samo 3D letenje čisto nič ne spoznam, niti nisem kaj takega še poizkušal leteti.

Vendar pa mislim, da je 3D letenje nekaj prav posebnega v aerodinamiki.
Med letenjem je krilo (s tem pa tudi njegov aeroprofil) nenehno izpostavljen velikemu razponu vpadnih kotov, velikim spremembam hitrosti obtekanja zračnega toka mimo krila, velikim razlikam med hitrostimi zraka v področju krila ki ga obliva tok od propelerja in zunanjim delom krila, ki je izpostavljeno samo toku zraka ki nastane zaradi premikanja modela.

Velika krilca na krilu zelo spreminjajo karakteristike profila, saj mu spreminjajo skeletnico. To ima za posledico spremembo lokacije prijemališča aerodinamičnega vzgona in momenta okoli nevtralne osi (recimo okoli 25% MAC)

Sprememba skeletne linije vpliva na največji količnik aerodinamičnega vzgona profila in tudi na obnašanje profila pri ekstremno visokih vpadnih kotih.

Zaokroženje prednjega dela profila zelo vpliva na obnašanje. Velik nosni radij profila omogoča profilu, da "prebavi" velik razpon vpadnih kotov, in zračni tok se mu "utrga" predvidljivo in mehko. Enak vpliv ima tudi če je na profilu njegova največja debelina pomaknjena čim bolj naprej.
Tudi sama debelina profila ima velik vpliv. Večja ko je, bolj je profil predvidljiv in z dobrodušnimi lastnostimi (počasen zlom vzgona, velik razpon vpadnih kotov)

Če pa imamo eno, več ali vse od nasprotnih značilnosti profila (tanek profil, spredaj zašiljen profil, maksimalna debelina profila pomaknjena precej nazaj...) se bo profil obnašal kot zdivjan konj. Ne bo prenašal večje vpadne kote, ne bo mogel proizvajati veliko vzgona (razen z odklonjenimi krilci) zlom vzgona bo sunkovit in nenaden...

Rekel bi, da ima korenski del krila ob trupu, v področju vpliva zračnega toka od propelerja, bolj ali manj med letom precej male vpadne kote, saj tudi če letalo leti z velikim vpadnim kotom (mislim, da se temu reče harrier), propeler svojo porcijo zraka usmeri po krilu skorajda v smeri njegove tetive. (no, če zanemarimo, da se ta tok še malenkostno ovija okoli trupa..ampak to je čisto malo..par stopinj in ne okoli in okoli trupa kakor kažejo nekatere skice ki jih je moč videti na Internetu. Če bi bilo to res, bi se dim iz izpuha ovijal okoli trupa..pa temu kot vidite ni tako)

Zunanji del krila pa ni pod vplivom toka od propelerja, temveč le v toku, ki ga ustvarja gibanje modela skozi zrak.

Kaj pa hočemo od modela? kako naj se obnaša krilo? Naj se mu "hitro utrga", ali naj bo trmast kot mula?

Po moje bi bilo kar v redu, če bi za srednji del krila pri trupu vzeli profil ki bi bil spredaj bolj oster, bil tanek in z max debelino pomaknjeno bolj nazaj. Tak profil v tem delu krila je itak vedno v bolj hitrem toku (propeler!) od zunanjega dela, zato je dobro, da nudi čim manj upora zraku od propelerja, tako da le ta s čim večjo energijo in čim manjšo turbulenco pride do repnih površin. Tako bodo imele repne površine dovolj hitrega, svežega in ne preveč zvrtinčenega zraka, zato bodo bolj efikasne.

Zunanji del krila pa bi moral imeti bolj dobrodušen karakter..torej debel, spredaj bogato zaokrožen, z debelino čim bolj spredaj. Krilce v tem delu krila bi moralo s svojim odklonom blizu skrajne lege povzročiti, da bi se blazno povečal vzgon, pri še malenkost večjem odklonu, pa bi se moral vzgon na tem delu krila nenadno utrgati.

Seveda pa ni potrebno posebej povdariti, da tu govorim samo o simetričnih aeroprofilih.

Ne vem če je to kar sem povedal, tudi uporabljano na zaresnih velikih 3D modelih. O tem se verjetno nihče od izdelovalcev ne pogovarja javno. Tu je morda isto pravilo kakor vsepovsod...nekaj najbolj pogumnih proizvajalcev ki si lahko privoščijo razvoj, preizkuša razne variante, ostali pa jih enostavno pokopirajo, brez da bi sploh vedeli kaj več. Seveda pa so ti vedno za eno sezono zadaj s svojimi izdelki.

Mislim pa Brane, da ti dobro veš vse o tem kar si vprašal. Pomalem slutim, da si nam vrgel le eno vprašanje, kateremu odgovor veš, ampak te zanima kaj mislimo o tem še drugi? :D :D

No, toliko iz mojega zeljnika!
Bilo mi je v veselje! :D
LP Mitja

Uporabniški avatar
Brane
Dr. Modelar
Prispevkov: 4585
Pridružen: 15 Nov 2004, 12:30
Kraj: Moste

Odgovor Napisal/-a Brane » 14 Jun 2005, 17:02

:-k no ja saj nekaj vem, nekaj iz tega kar sem se zanimal, nekaj iz lastnih izkušenj in želja, kako naj bi bilo (pa včasih ni) :lol: :lol: teoretično pa posebno dobro okrog tega nisem podkovan :oops:
Je pa zanimivo :-k kako veliko tvojih ugotovitev se se ujema z mojimi (željami) :lol:
Tole pisanje mi je dalo misliti, da bi pri Suhoju in Yaku lahko kaj še izboljšal, če bi se lotil novih kril, imam namreč dokaj špičast sprednji rob, čeprav je največja debelina precej spredaj in so krila zelo debela :-k
Hvala za mnenje :D
Kaj bo, ko se razve, da so nekatere kopije že boljše od originalov???

Uporabniški avatar
Damian
Začetnik
Prispevkov: 13
Pridružen: 27 Feb 2005, 17:08
Kraj: Novo mesto

Odgovor Napisal/-a Damian » 16 Jun 2005, 16:44

. Če sredi lupinga dodaš preveč višine bo model vrglo v kovit, pa čeprav letita obe krili z enako hitrostjo.



-Se ne strinjam čisto. To ni kovit, ampak je dinamični valjček, ali pa celo stolling. Za kovit je potrebna minimalna hitrost,predvsem pa nekoordinirane komande.
-Pri modelih,sploh pa pri letalih (razen akrobatskih) rešujejo inducirani upor praviloma s konstrukcijskim zvitjem kril, ali pa z aerodinamičnim zvitjem(profil v korenu se razlikuje od profila na koncu). Wingletsi pa naj bi bili samo pika na i.
-Formula glede Reynoldsovega števila upošteva povprečno globino kril, ne pa vsako posebej. Tudi vitkost krila je količnik med dolžino in povprečno globino.
-Zoževanje kril je poleg aerodinamičnega efekta v veliki meri tudi posledica konstrukcijskih zahtev oz.rešitev, ki zahtevajo v korenu krila večjo trdnost, kot na koncu.

LPD

Uporabniški avatar
Sigismund
Tekmovalec
Prispevkov: 283
Pridružen: 08 Mar 2005, 00:35
Kraj: Kamnik

Odgovor Napisal/-a Sigismund » 16 Jun 2005, 18:42

Ultralajt, odprl si odlično temo!

Pri meni je aerodinamika na bolj nizki, amaterski ravni... ko se malo bolj spustim not, zmanjka znanja fizike in matematike... :oops: Bom pa poskusil na bolj principijelni ravni... pa bolj spraševal!

Damian, moral te bom popraviti; izračun za Re število ni vezan na povprečno globino krila; ob načrtovanju moraš pogledat Re za vsak segment (globino), kot je pisal Raktivec;

Tole vem o ind. uporu:
Induciran upor nastane zaradi razlike tlaka med zgornjo in spodnjo stranjo krila; manjšamo ga z večanjem vitkosti, s konstrukcijskim ali aerodinamičnim zvijanjem kril (kot si napisal) in z obliko tlorisa krila (ožanje, elipsa). Običajno se uporablja kombinacijo le teh. Pri vsem tem se poskuša doseči eliptično porazporeditev tlaka (vzgona) od korena proti koncu krila. Z wingletsi se, kot si napisal, poskuša omiliti posledico, najhujši del pri induciranemu uporu, to so konice kril, kjer se tlaka iz obeh strani kril "srečata", in proizvajata vrtinčenje.

Raktivec, Ultralajt a mogoče vesta, zakaj je ravno eliptična porazporeditev najbojl ugodna, zakaj ne napr. linearna?
Pa še to: sej najbrž je trivialno, ampak mi ne rata stuhtat: kako določiš, kakšno bo min. propadanje modela? :oops:

lp Žiga

Ultralajt
Dr. Modelar
Prispevkov: 13455
Pridružen: 15 Nov 2004, 17:57
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Ultralajt » 16 Jun 2005, 18:49

Damian napisal/-a:. ...
-Formula glede Reynoldsovega števila upošteva povprečno globino kril, ne pa vsako posebej. .....
LPD
Se ne strinjam z zgornjo trditvijo.

Za katerikoli delček letala se da izračunati Re število za vsako hitrost letenja.
Aerodinamične karakteristike določenega dela letala pa se seveda menjajo v odvisnosti od tega Re števila.
Pri izračunih moramo upoštevati karakteristike ki veljajo za konkretno Re število, sicer dobimo napačne rezultate.

Pri krilu se običajno vzamejo karakteristike aeroprofila v korenu, na njegovem koncu, ter seveda na vseh prelomih ali vmesnih profilih. Nikoli (razen samo za kake hitre preliminarne izračune) se vzame povprečno Rejnoldsovo število za srednjo aerodinamično tetivo krila.

Velikokrat sem že prebral, ko so konstrukterji po uspešnih poletih novega letala izjavili, da letalo leti celo bolje, kot so pa predvidevali izračuni! S tem so nehote priznali, da so se v izračunih ušteli.

LP Mitja

raktivec
Dr. Modelar
Prispevkov: 5011
Pridružen: 01 Mar 2005, 13:02
Kraj: švarcnbah

Odgovor Napisal/-a raktivec » 16 Jun 2005, 19:24

Damian napisal/-a:. Če sredi lupinga dodaš preveč višine bo model vrglo v kovit, pa čeprav letita obe krili z enako hitrostjo.



-Se ne strinjam čisto. To ni kovit, ampak je dinamični valjček, ali pa celo stolling. Za kovit je potrebna minimalna hitrost,predvsem pa nekoordinirane komande.
-Pri modelih,sploh pa pri letalih (razen akrobatskih) rešujejo inducirani upor praviloma s konstrukcijskim zvitjem kril, ali pa z aerodinamičnim zvitjem(profil v korenu se razlikuje od profila na koncu). Wingletsi pa naj bi bili samo pika na i.
-Formula glede Reynoldsovega števila upošteva povprečno globino kril, ne pa vsako posebej. Tudi vitkost krila je količnik med dolžino in povprečno globino.
-Zoževanje kril je poleg aerodinamičnega efekta v veliki meri tudi posledica konstrukcijskih zahtev oz.rešitev, ki zahtevajo v korenu krila večjo trdnost, kot na koncu.

LPD



1.) Kovit/dinamični valjček

a.) Dinamični valjček je kontrolirana akrobacija, kjer sodeluje celotna površina krila z svojim aerodinamičnim vzgonom!

b.) Kovit je stanje v katerem se zračni tok odtrga od površine krila v taki meri, da vsaj eno krilo izgubi dovolj nosilnosti, da leteča zadeva omahne!
pod določenimi pogoji je tudi to akrobatska figura. Nekak čudel kovit so med 1. svetovno vojno uporabljali piloti letal Sopwith Camel, ki je zaradi koriolisovih sil motorja in totalne nestabilnosti aviona zavijal v eno smer nekajkrat hitreje kot v drugo. Ta hitrejši zavoj ni bil nič drugega kot kovit med hitrim letom izgledal pa je kot divji dinamični valjček.

c.) Med lupingom deluje na letalo precejšna sila centrifuge, ki je odvisna predvsem od kotne hitrosti in mase letala. Delno se zaradi gravitacije v določenih fazah lupinga pridružuje še gola masa letala. Če ta sila zaradi prevelike kotne hitrosti preseže vzgonsko silo krila, se vsaj na določenem mestu zračni tok odtrga, krilu zmanjka vzgona in omahne. Kaj je torej to? Kovit ali luping? Če mene vprašaš je to čisti kovit! Razmisli!!!




2.) pri letalih rešujejo induciran upor z takim ali drugačnim zvitjem kril, toda če si opazil sem zavestno omenjal aerodinamiko, ki zajema modele. Hec je ravno v Reinoldsu ali po domače: Modeli imajo krilo debelo nekaj mm, prava letala pa nekaj cm. Na splošno se induciranemu uporu v prvi vrsti izogibajo z oženjem kril proti koncu. Žal iz že v prejšnjih dneh opisanega pri modelih to ne gre pod faktor 0,7 (Preberi skripto guruja jadralnega modelarstva g. Helmuta Quabecka.) Če ti ta skripta ne zadošča, boš pač potreboval malce več študija knjig na tovrstno temo. Mislim, da se v Ljubljanski univerzitetni knjižnici še najde kaj napisanega v jezikih naše bivše skupne države.
V modelarstvu pride v poštev za manjšanje induciranega upora edino aerodinamično zvitje, pa še to le v modelih z večjo vitkostjo krila od 15. Vsakršno zvijanje krila pod to mejo je lahko rešitev za bolj stabilno letenje začetniških modelov ali pa slaba potuha za zgrešene konstrukcije.

Poizkusi najti samo en primer takega ali drugačnega zvitja krila med 10 najboljšimi modeli v svetu v kategorijah F5D, F5B, F5F, F3F, F3B, F3K, F5J. Nekaj malega modelov ima tako zvitje v kategoriji F3J, toda to so modeli z vitkostjo nad 15. Tudi v F3B so pri večjih vitkostih poizkušali z aerodinamičnim zvitjem, kolikor mi je znano trenutno noben model od prvih 10 pilotov eurotura nima česa takega.





3.) Formula Reinoldsovega števila upošteva povprečno globino krila? Le če si površen! (Pametno konstuiranemu modelu na tak način res lahko določiš letalne lastnosti, toda prej ga je treba pametno konstruirat, tu pa pride v poštev moja replika na repliko!)

a.) Če hočeš določiti minimalko modela moraš upoštevati njegov najšibkejši člen, to pa je najmanjša globina krila.

b.) če hočeš določiti največjo hitrost moraš upoštaveti najglobji profil.

Torej: Večja ko bo razlika med največjim in najglobjim profilom na krilu ožje bo uporabno območje profila.

eksrtemen primer:
- v korenu krila je profil 100 m
- na koncu krila je profil ničen
- razpon krila je dovolj velik, da zanj veljajo zakonitosti klasičnega krila in ne morda delte.

- povprečna globina krila bi bila v tem primeru 50 m in če vzameš npr MH 32 in obremenitev 30 g/dm2 bo po tvoje model odlično letel z hitrostjo urinega kazalca! Vresnici lahko model leti z zvočno hitrostjo, pa bo še vedno padal v kovit zaradi ničnega profila/vzgona na koncu krila.




4.) Oženje kril je v prvi vrsti rezultat aerodinamičnih zahtev! Posredno se seveda z oženjem pride tudi do ugodnejših momentov, ki zlasti z premišljeno konstrukcijo glavnega nosilca pripomorejo k zvojni trdnosti. Upogibna itak nikdar ni bila problem.




Upam, da si razumel odgovore. Z številkami in formulami na forumu ne bom operiral je preveč suhoparno, po drugi strani je pa to potem že znanje, ki precej stane.



lp
Sašo[/img]

raktivec
Dr. Modelar
Prispevkov: 5011
Pridružen: 01 Mar 2005, 13:02
Kraj: švarcnbah

Odgovor Napisal/-a raktivec » 16 Jun 2005, 19:37

Sigismund napisal/-a:Ultralajt, odprl si odlično temo!


Raktivec, Ultralajt a mogoče vesta, zakaj je ravno eliptična porazporeditev najbojl ugodna, zakaj ne napr. linearna?
Pa še to: sej najbrž je trivialno, ampak mi ne rata stuhtat: kako določiš, kakšno bo min. propadanje modela? :oops:

lp Žiga

Eliptična porazdelitev? Tu si me ujel,vendar mislim, da je nekaj takega: Z elipso se najlažje pride od korena do konca kril brez večjih skokov v vzgonu, ki generirajo turbolenco, elipsa je obenem najboljši odgovor eksponentom pospeškov za enakomerno porazdelbo sil po vzgonskih površinah.
V bistvu se z tako obliko doseže diagram dvižnih sil, ki je podoben verižnici.


Propadanje: Poglej na stran Ariane team.de ali Delago.de Tam boš našel nekaj osnovnih formul. Ne bodi razočaran, če bo izračun drugačen od dejanskega stanja. Zrak je stisljiva in redka zadeva, ki se presneto rada zavrtinči.



lp
Sašo

Ultralajt
Dr. Modelar
Prispevkov: 13455
Pridružen: 15 Nov 2004, 17:57
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Ultralajt » 16 Jun 2005, 19:49

Sigismund napisal/-a:....
Pa še to: sej najbrž je trivialno, ampak mi ne rata stuhtat: kako določiš, kakšno bo min. propadanje modela? :oops:

lp Žiga
Izračunati moraš celotno polaro letala. Polara letala je grafična ponazoritev rezultatov aerodinamičnega izračuna celotnega letala.
Polara je graf na kateremu X osi je hitrost letenja, na Y osi pa vertikalna hitrost..takoimenovana padalna ali hitrost padanja.
Kasneje bom pokazal kako to izgleda. Samo da najdem kaj primernega in naredim printscreen in postavim sem, v odgovor

Lp Mitja

Uporabniški avatar
Sigismund
Tekmovalec
Prispevkov: 283
Pridružen: 08 Mar 2005, 00:35
Kraj: Kamnik

Odgovor Napisal/-a Sigismund » 16 Jun 2005, 20:50

Propadanje: Poglej na stran Ariane team.de ali Delago.de

Sem najdu...

Čeb jest tole znal razrešit... sem mislil, da bo bolj simpl... iz polare al kej tacga :(

vseeno tenx!

lp Žiga

Ultralajt
Dr. Modelar
Prispevkov: 13455
Pridružen: 15 Nov 2004, 17:57
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Ultralajt » 16 Jun 2005, 20:51

Pri računanju performans letal (za hobi se predvsem ukvarjam s preračunavanjem pravih letal.... http:www2.arnes.si/~cetim6 ) uporabljam programe ki sem jih naredil sam v excelu, pa program mojega prijatelja Mitja (soimenjak) ki preračuna razporeditev vzgona vzdolž polrazpetine in izračuna količnik vzgona celega krila, induciranega upora, predvidi obnašanje krila pri kritičnih vpadnih kotih..., ter seveda program X foil in XFLR za določanje karakteristik aeroprofilov za konkreten primer.

Spodne slike ki sledijo, so samo slike zaslonov, ki prikazujejo nekaj primerov mojih in kolegovih programov, da boste dobili občutek, kako se lotevam aerodinamičnih preračunov. Zadeve so precej kompleksne. Seveda se jih lotevam po teoriji ki je preizkušena in dokazana. Res pa je, da mi v roke še ni prišel noben sodoben program (vsi so dragi ko žafran!!) za aerodinamične preračune na osnovi 3D geometrije letala. Ti programi omogočajo oblikovanje 3D modela letala s ciljem izboljšati nekatere njihove lastnosti kar na osnovi vizuelnega prikaza v barvah, kjer vidimo ali obteka določen del letala laminarni ali turbulentni tok. Z rahlimi spremembami oblike lahko povečamo delež laminarnega toka in izboljšamo fineso letala...
No, tudi to mi bo slej ko prej prišlo v roke!

LP Mitja
Priponke
ae03.jpg
ae03.jpg (50.69 KiB) Pogledano 5506 krat
ae02.jpg
ae02.jpg (49.96 KiB) Pogledano 5506 krat
ae01.jpg
ae01.jpg (68.98 KiB) Pogledano 5506 krat
Zadnjič spremenil Ultralajt, dne 16 Jun 2005, 21:02, skupaj popravljeno 1 krat.

Ultralajt
Dr. Modelar
Prispevkov: 13455
Pridružen: 15 Nov 2004, 17:57
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Ultralajt » 16 Jun 2005, 20:52

Program mojega prijatelja Mitje, ki po metodi Glauert izračuna razporeditev lokalnih količnikov vzgona na krilu, skupni količnik vzgona krila, količnik induciranega upora, ter ugotovi kje se bo začel trgati vzgon pri povečevanju vpadnih kotov.

link do njegove domače strani, kjer se da dobiti kak njegov uporaben program je:
http://www2.arnes.si/~lzs1/aerodynamic/home.htm

Seveda imam jaz izboljšano verzijo njegovega Glauert programa, kjer se namesto dveh profilov na krilu lahko igram z večsegmentnim, ki mu lahko obenem dajem tako aerodinamično, kakor tudi geometrijsko zvitje.

Kot zanimivost lahko povem, da sta dala dobro oceno tega programa znana aerodinamika Martin Heperle (MH profili..) in Fred Thomas (pisec knjige "Fundamentals of sailplane design", sodelavec pokojnega gospoda Worttmana, znanega oblikovalca aeroprofilov za jadralna letala...
Priponke
ae05.jpg
ae05.jpg (23.17 KiB) Pogledano 5100 krat
ae04.jpg
ae04.jpg (72.39 KiB) Pogledano 5100 krat

Uporabniški avatar
Sigismund
Tekmovalec
Prispevkov: 283
Pridružen: 08 Mar 2005, 00:35
Kraj: Kamnik

Odgovor Napisal/-a Sigismund » 16 Jun 2005, 20:58

:o :o :o :o :o hudo...

=D>

Ultralajt
Dr. Modelar
Prispevkov: 13455
Pridružen: 15 Nov 2004, 17:57
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Ultralajt » 16 Jun 2005, 21:07

Sigismund napisal/-a::o :o :o :o :o hudo...

=D>
Ni tako hudo, če se zadeve lotiš tako kot je treba!
:D :D

raktivec
Dr. Modelar
Prispevkov: 5011
Pridružen: 01 Mar 2005, 13:02
Kraj: švarcnbah

Odgovor Napisal/-a raktivec » 16 Jun 2005, 21:12

raktivec napisal/-a:
Sigismund napisal/-a:Ultralajt, odprl si odlično temo!


Raktivec, Ultralajt a mogoče vesta, zakaj je ravno eliptična porazporeditev najbojl ugodna, zakaj ne napr. linearna?
Pa še to: sej najbrž je trivialno, ampak mi ne rata stuhtat: kako določiš, kakšno bo min. propadanje modela? :oops:

lp Žiga

Eliptična porazdelitev? Tu si me ujel,vendar mislim, da je nekaj takega: Z elipso se najlažje pride od korena do konca kril brez večjih skokov v vzgonu, ki generirajo turbolenco, elipsa je obenem najboljši odgovor eksponentom pospeškov za enakomerno porazdelbo sil po vzgonskih površinah.
V bistvu se z tako obliko doseže diagram dvižnih sil, ki je podoben verižnici.


Propadanje: Poglej na stran Ariane team.de ali Delago.de Tam boš našel nekaj osnovnih formul. Ne bodi razočaran, če bo izračun drugačen od dejanskega stanja. Zrak je stisljiva in redka zadeva, ki se presneto rada zavrtinči.



lp
Sašo

Malo sem razmisli okrog elipse in po moje bi bilo takole:

1.) Vsekakor ima upogibnica obliko verižnice, kar je ugodno.

2.) Najbolj nosilno je krilo, ki ima enako globino po celem razponu. Ker ima tako krilo precejšen induciran upor in neugodno razporeditev momentov, ga je pametno proti koncu stanjšat.

a.) Ena različica tanjšanja globine krila je linearno tanjšanje od korena do konca krila.

b.) Druga oblika, ki je aerodinamično in trdostno ugodnejša od primera a.) je tanjšanje globine stopenjsko, kjer je krilo sestavljeno iz vedno manjših segmentov. Pri vsaki stopnji je rob, ki obvezno povzroča turbolenco. V posebnih pogojih je ta celo koristna npr. TIPLETS zaključki kril. Večinoma je bolj ali manj moteča. V spodnjem hitrostnem območju posameznega profila niti ni tako škodljiva, v zgornjem območju pa je ta turbolenca prehoda zelo zaviralna. V izjemnih primerih se lahko dva posamezna vrtinca združita v eno samo rolanje, ki kljub večjemu dodajanju potisne sile modelu ne dovoli večje hitrosti.

c.) Tretja najzahtevnejša oblika za izdelavo je elipsa. Tu ni nobenih ostrih prehodov, ki bi kvarili zračni tok. Obenem ima elipsa zelo daleč v krilo lepo globok-nosilen profil. Slaba stran elipse je precejšna nestabilnost v spodnjem hitrostnem območju izbranega profila. Zato je z eliptičnimi krili težko doseči enako dobrodušne lastnosti modela v ostrem kroženju kot z primerljivim modelom iz segmentnega tlorisa kril.
Hec je v tem, da če se zaradi nepravilnosti v profilu, nečistoč ali katerega koli drugega vzroka zračni tok odtrga, nima nobene pregrade in se trganje vleče kot po zadrgi praviloma proti koncu krila, ker se tja pač krilo oži.
Pri segmentnem krilu imamo na spoju dveh segmentov rob, ki že sam tvori če se le da kontrolirano turbolenco, ki pomeni pregrado in zaustavi "odpiranje zadrge."



Imam prav?



lp
Sašo

Ultralajt
Dr. Modelar
Prispevkov: 13455
Pridružen: 15 Nov 2004, 17:57
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Ultralajt » 16 Jun 2005, 21:20

Sigismund napisal/-a:....
Raktivec, Ultralajt a mogoče vesta, zakaj je ravno eliptična porazporeditev najbojl ugodna, zakaj ne napr. linearna?....
lp Žiga
Preberi si tole teorijo....
http://www2.arnes.si/~lzs1/aerodynamic/teorija.htm

je bolj enostavno, kakor pa da se jaz tukaj sedaj razpišem...

LP Mitja

Odgovori

Vrni se na