Pogovori o aerodinamiki modelov

[raktivec]

Tudi ti čakaš Čača? Jaz sem čakal do danes in nič več.
Cena je sicer ugodna, a žal vsaj zame virtualna, saj trupa ni bilo.



p.s.

Malce sem se zakopal v podatke o DS letalih in ugotovil, da ima Matjaž v marsičem prav. Kar nekaj teh šmentov ima razpon 2,5 m ali več, ena beštja celo 4 m.
Vseeno ostajam mnenja, da so pogoji pomembnejši od modela in bom nadaljeval z kanček večjim modelom od opusa.

[no_name]

Babon le 200 km/h? Ni me bilo zraven, a ker sem to krilo že enkrat prej videl sem prepričan, da je moralo iti nekaj narobe. Ta model bi moral ob malce dodane mase to hitrost podvojiti, če ga spustiš navpično iz pike!

A ni dosti?; za poševen brisanc, z ne največje višine...
Podvojiti hitrost?! Močno dvomim.

Se mi zdi, da so hitrosti modelov, o katerih govorimo precej napihnjene.
Mogoče bi bil zanimiv podatek z koliko višine je baboon nabral tistih 200 pa kolikšna je bla že začetna hitrost. Nejc-flyer?

[raktivec]

@No_name;

Videl sem tvoje krilo in vem, da mora biti Babon2 precej hitrejši od Elipse 1. Za poševen brisanec z ne največje višine je 200 km/h seveda vredu, a to nikakor ne more biti neko merilo.

Predstavljaj si, da se spraviš na Soriško ob udarnem vremenu, ko zapiha z primorske. Obtežiš ga do 6,5-7 kg, dvigneš na mejo vidljivosti, ki bi morala biti za model te velikosti vsaj 600 do 800 m in ga spustiš direktno navzdol mimo grebena ob pobočju. Ob preletu grebena bi po moje moralo pokazat več kot 350 km/h, če je grajen tako trdno kot se bere.

[muha]

A ni dosti?; za poševen brisanc, z ne največje višine...
Podvojiti hitrost?! Močno dvomim.

Se mi zdi, da so hitrosti modelov, o katerih govorimo precej napihnjene.
Mogoče bi bil zanimiv podatek z koliko višine je baboon nabral tistih 200 pa kolikšna je bla že začetna hitrost. Nejc-flyer?

Ravno to sem hotel zajeti v napisanem

Vsi se nekaj pogovarjamo o nevem kakšnih hitrostih, v bistvu je bila pa (v zadnjem času) to edina realna hitrost. Pa še to hitrost je dosegla pobočna mašina. Mislim da si bo treba umisliti radar pištolco, pa da se vsa stvar realizera in hitrosti postavijo na svoje mesto!
Že sam zvok ki nastaja zaradi hitrosti je sila zavajajoč, kako potem oceniti neko GFK F3J jotico, in homemade jadralca z polnim krilom ki je bistveno tišji? Že na cesti nekoga obsojamo na hitro vožnjo, pa čeprav ima samo malo bolj glasen izpuh, in enakomerno pospešuje kot ostali v koloni.

[raktivec]

Kako je z GPS meritvami, je to draga reč? Nekaj o tem sem bral na dinamic soaring forumu.

[Matjaž_Černivc]

Kako je z GPS meritvami, je to draga reč? Nekaj o tem sem bral na dinamic soaring forumu.

Ta reč špila dokler je trjektorij leta premica...bistvena je frekvenca odčitkov...odčitki so oglišča lika, ki je pri ds-anju elipsa oz. krog...če je slaba, dobiš kvadrat ali še slabše trikotnik... seveda pa je hitrost kvocient obsega lika in časa...

[no_name]

@No_name;

vsaj 600 do 800 m več kot 350 km/h

Mater sem danes nekaj študiral okrog teh številk, pa sem kar pripravil eno površno računico.
Da bo lažje bom predpostavil nekaj drobnarij:
-razlika višin 800m
-začetna hitrost pred spustom minimalka ~15m/s
-letalo brez zračnega upora
-vsa energija iz višine se pretvori v hitrost

No in enačba za hitrost gre takole:

hitrost=koren(začetna hitrost^2+2*zemeljski pospešek*višina)

v=(15^2+2*9,81*800)^0,5
v=126m/s

V=454km/h

Se pravi da ob zanemarjenju zračnega upora, kar nikakor ne gre model doseže to brzino.

U glavnem kaj sem hotel povedat. Ne predstavljam si spusta z take višine, ker tako daleč niti ne vidim, drugič pa da so "naše" hitrosti ocenjene od oka močno precenjene.

[raktivec]

Se zgodi, če z "prakso" povaljaš teorijo.

Ko smo že pri realnih številkah me zanima ena malce offtopic. Kaj pomenijo glede natančnosti tele forumske "doplerjeve" meritve?
Ko sem ga v Slovenj Gradcu sral z zgrešenim modelom so mi trije namerili ubogih 340 km/h ob 4x5,5 propu. Ker smo v drugem modelu ob 4,1x4,1 pomladi namerili skoraj 370 km/h sem robo vtaknil nazaj v ta model, zdaj pa čakam na prosti čas, snemalca in jasno nebo za lkaj bolj konkretnega, vendar?

[brejker]

Na stabilizatorju višine mi je po vakumiranju ostalo kar nekaj "mesa".
Profil je NACA.
Cela višina meri v dožino debelih 0.5metra
Profil je bil izbran po dimenzijah servomehanizma (na začetku risanja modela sem mislil, da bom servo vgradil v višino), tako je sedaj profil zavaljen v primerjavi z preostalimi stabilizatorji višine večjih jadralnih modelov.

Za prvi konkreten jadralni model bo taka višina zadostovala, debelih profilov sem tako ali tako vajen iz 3D-fun fly letenja.

Kot že rečeno je profil masiven. Sedaj je zbrušen "na klin" (oster sprednji rob)
Kar se tiče aerodinamike: po moji logiki bi moral klin bolj učinkovito rezati zrak in ga pošiljati preko preostalega profila spodaj-zgoraj.
Če ga zaoblim kakor sem v začetku narisal v profilih... se upor poveča.?

p.s. Letalo bi moralo podreti osebno mejo 200Km/h. Kako naj se lotim obdelave stabilizatorja, da bi bil upor minimalen?

Hvala.
LP Matej O.

[Ultralajt]

Kot že rečeno je profil masiven. Sedaj je zbrušen "na klin" (oster sprednji rob)
Kar se tiče aerodinamike: po moji logiki bi moral klin bolj učinkovito rezati zrak in ga pošiljati preko preostalega profila spodaj-zgoraj.
Če ga zaoblim kakor sem v začetku narisal v profilih... se upor poveča.?

Če delaš namensko letalo, mora biti vse podvrženo namenu. Če si sfalil, ne čaeraj, ampak naredi nov rep z ustreznimi proporcijami in profilom.

Profil zraka ne "reže", zato ošpičen prednji rob na profilu, pa če še tako nabrušen, ne zmanjša upora repa.

(Pa da me ne bi sedaj kdo prepričeval nasprotno s kakimi odgovori najdenimi na Googlu, ker Google na ve vsega tako kot je prav)

[klemen7]

Profil zraka je "reže", zato ošpičen prednji rob na profilu, pa če še tako nabrušen, ne zmanjša upora repa.

to je blo pa enkrat v enem ZELO starem timu napisano

tud sam mam eno uprašanje (hvala bogu ne za DS ) in sicer v zvezi z akro profili. a je kaj narobe še bi recimo v korenu krila akro letala uporabil debelejši profil(naca 0014) proti koncu krila pa naco 0012?

mogoče kakšne izkušnje glede takega početja?

[borisk]

ponadavi se dela ravno obratno, na zaključkih debelejši profil, ker je ponavadi koren krajši in s tem dobimo tudi tanjši profil (gledano v mm, ne v % korena) zato potem kompenziramo z debelenjšim profilom na konicah. (razen pri kakšnem trainerju, kjer imamo pravokotni tloris krila krila). Prav tako naj bi debelejši profil na koncu kril pozitivno vplival na stabilost letala zato mislim da tvoja kombinacija po moje ni posrečena


lp, boris

[klemen7]

Ola super to sem hotu slisat predn bi kakšno neumnost naredu. Hvala za nasvet

[Matjaž_Černivc]

...gledam tale video http://www.youtube.com/watch?v=KL7VB434qAs pa mi ni čisto nič jasno... krila se upogibajo, flatra pa ni in ni... statiko oz. trdnost krila dobro razumem; vendar če so krila na upogib tako šibka, na torzijo ne morajo biti betonska...

Vprašanje: zakaj veliki modeli (navadno scale) ne flatrajo? Kaka aerodinamična razlaga?

lp

[pete_]

Mogoče je bilo že videno...
http://www.youtube.com/watch?v=kQI3AWpTWhM

Lp,

Peter

[msev]

Zdravo torej kolegi naložil sem si program Profili, kjer je zelo veliko profil kril, problem nastane pri odločitvi za kakšen model je primerno kakšno krilo...Naredil bi leteče krilo, funjet klon, krila za jadralca, "nazaj potegnjena" krila za twinstarja...morda veste če obstaja kakšna taka stran ki bi mi pomagala pri odločitvi?

Lp

Marko

[raktivec]

Poglej recimo stran Helmuta Quabecka in njegove profile za enokrilce.

[msev]

Hvala zelo zanimiva stran! Če ima še kdo kakšno tako zanimivo na zalogi se priporočam!

[Matjaž_Černivc]

...kaj se pridobi-izgubi z ošiljenimi krili (globina profia kril se z oddajlenostjo od trupa zmanjšuje)?

Gledam namreč Yak-55 in Yak-55m, ki imata pravo nasprotje tlorisov...eden ima manjšo, a konstantno globino; drugi pa ima veliko globino krila v korenu in zelo majhno v konici...

lp

[Ultralajt]

...kaj se pridobi-izgubi z ošiljenimi krili (globina profia kril se z oddajlenostjo od trupa zmanjšuje)?

Gledam namreč Yak-55 in Yak-55m, ki imata pravo nasprotje tlorisov...eden ima manjšo, a konstantno globino; drugi pa ima veliko globino krila v korenu in zelo majhno v konici...

lp

Ker je malce prezgodaj za kakšno daljše pisanje, za enkrat samo tole:

Ošiljeno krilo (krilo z velikim zoženjem)

Pridobi se:
- na manjši masi krila pri enaki trdnosti, saj je krilo v korenu precej debelo, tam kjer je za nosilec višina najbolj pomembna
- na veliki prečni okretnosti, saj je masa krila skoncentrirana bliže trupa in ima krilo zato manjšo vztrajnost

Izgubi se:
- zaradi male globine krila na zaključkih, leti profil tam z manjšim Re številom, kar pomeni, da je težje izbrati profil, ki bo deloval dobro pri velikih vpadnih kotih (ostro kroženje, ali počasno letenje), zato tako krilo rado omahne v kovit. Da se temu ognemo (kolikor se le da) je treba izbrati ustrezen profil in (ali) zagotoviti zvitje krila (aerod. ali geometr.)
- povečan induciran upor, kadar se z zoženjem pretirava.
- komplicirana gradnja, saj eno rebro ni podobno drugemu.

LP Mitja

[matej rozman]

...gledam tale video http://www.youtube.com/watch?v=KL7VB434qAs pa mi ni čisto nič jasno... krila se upogibajo, flatra pa ni in ni... statiko oz. trdnost krila dobro razumem; vendar če so krila na upogib tako šibka, na torzijo ne morajo biti betonska...

Vprašanje: zakaj veliki modeli (navadno scale) ne flatrajo? Kaka aerodinamična razlaga?

lp

Malce pozno opazil, pa vseeno, točno tako je, krila so na torzijo betonska. In tudi ta flatrajo, če se potrudiš. Jaz sem imel priložnost videti Antaresa, ki je zaflatral pri sicer zavidljivo visoki hitrosti, pa kljub resnično obilici karbona zaflatra.
Drugače pa proizvajalci novih modelov uporabljajo dvojni karbon v krilih, torej je cel sendvič narejen iz karbona, ne duha ne sluha o steklenki. To je zato, ker so profili postali tako izredno tanki, da že skoraj malo hecno zgleda.
Meni naprimer ni jasno, ko pogledaš Arcusa od Hmodel-a, kako lahko tako tanko krilo to vse sfolga in to pri 20 kg teže. Obremenitev 115g/m2. Ko sem vprašal proizvajalca, kako mu to uspe, mi je odgovoril karbon . Mimogrede, sredica je abachi
Kar se pa prejšnje generacije modelov tiče, je bilo trdnost zelo enostavno doseči, ker so bila krila zelo debela, pri uporabi 12-13% profilov že v osnovi dobiš torzijsko močno krilo, pa če se malo potrudiš bo beton.

lp, Matej

[raktivec]

Pri pravih letalih je lažje doseči boljšo trdnost krila kot pri modelih, saj raste vrednost polarnega momenta z kvadratom razdalje lupine od geometrijskega težišča profila (v okroglo palico speštan profil ima polarni moment Wp= 2*3,14*debelina stene*r**), poleg tega letijo letala na MNOGO višjih Re številih, torej lahko letijo ob mnogo večji krilni obremenitvi, kar omogoča gradnjo trdnejšega krila, saj je nekaj rezerve v masi.
Na kratko povedano lahko letala izdelajo trdneje kot modele.

(Namišljeno) jadralno letalo z 10 m2 leti z 400 kg mase, torej ima krilno obremenitev kar 40 kg/m2, modeli pa le desetino ali petino te vrednosti, vojaška letala z več kot pol tone na kvadratni meter pa tudi niso nič posebnega. Vse ostalo je nekje vmes in ni vrag, da v tej obremenitvi ne bi našli nekaj zaloge za debelejšo oplato...

Po drugi strani pri letalih iščejo aerodinamične in masne rešitve za obrambo proti flatru. Če se ne motim ima Boeing 747 kar za nekaj vreč cementa težki uteži na zaključkih kril in za čim manjši presek uporabljajo neko strupeno in radioaktivno kovino, katere imena se ta trenutek ne spomnem. Tudi Mig-21 ima masne kompenzatorje na višincu-tista kopja na koncu repa. Američani dajejo na konce kril lanserje raket kratkega dosega in z njimi ubijejo dve muhi na en mah. Ena je induciran upor, druga pa masna kompenzacija za večjo odpornost proti flatru. Precej letal ima masno kompenzacijo krmilnih površin...
Pomembna je tudi rešitev, ki so jo našli nemci v prvi svetovni vojni z oslabitvijo zadnjega dela krila in ojačitvijo torzijskega nosu. To pri letalih pomaga mnogo bolj kot pri modelih.

In še tista o upogibu in torziji.
Če izdelaš sredico iz stiroporja, jo oblečeš recimo v 163 g/m2 karbon katerega niti tečejo pod kotom 45 stopinj, vanjo pa ne daš nosilca boš dobil torzijsko betonsko krilo, ki ne bo uporabno, ker bo mehko kot žvečilka.

[LOMI]

Pozdravljeni!
Tudi jaz sem en tistih ki imam modelarstvo za čudovit hobi in najbolj uživam ob klasični gradnji modela iz nule. Glede aerodinamike podprte z izračuni, bo preteklo pa še dosti vode
Imam pa vprašanje: Zakaj letalo pri vklopu flapov dvigne nos, če pa zmiksam flaperone in ob vklopu le teh, se pa nos letala začne spuščat?
Hvala!

[Matija Škerjanec]

Verjetno je kej s servoti narobe, da zadržujejo...
Ultralajt: Mal sm poguglu ultralajt in pol vidm tvoje projekte na tvoji strani
RESPECT!
(Oprostite za "spam")

[golki76]

Pozdravljeni,


morda je že kje ta tema ali je kje napisano, ampak ker imam bolj malo časa
bom vprašal kar tu. Zanima me kakšen profil krila bi bil primeren za trenažni motorni
model. Čez krila ima okoli 60cm. Je majhen, a navdihnil me je multiplexov
Fox. Ne bi rad preveč hitrega modela. Gre za majhno letalo, zato bi rad da bi letelo bolj na "easy"

LP