Portal Modelarji.com

Vojko je eden redkih ,ki pozna še balzo....

Star znanci...

cujcuj napisal/-a:LP. Mojster Vojc ČESTITAM TO JE MODELARSTVO ne pa model kupljen v trgovino pa si že modelar. To so konfekciski
modelarji. Tako prikazano delo je spoštovanja vredno. Kdor zna to zna ceniti svoje delo, in pa tudi zanj je model nekaj vreden. Vojko samo tako naprej spomladi pa pridem pogledati model od blizu v živo haha. Pa brez zamere srečno.

LP. čujčuj

JOŽE !
Ravno sem ob pregledu moje strani ponovno opazil, kaj si mi napisal. Zato sem se odločil, da te povabim, seveda če boš utegnil, v četrtek 28. julija, da prideš v Crn grob pogledat, kako ta moja stvar izgleda. Zadnje čase sva z Bogotom kar nekejkrat letela Telstarje. Kar iz sence in v sedečem položaju seveda.

L.P. tebi in nama enakim VOJC.

VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2017 vam vsem želim VOJC

ŽIVJO !

Po daljšem času se zopet oglašam. Sem še vedno aktiven na svojem področju. Sedaj, ko imam delavnico ponovno v garaži, me je mraz pregnal kar v dnevno sobo. Tu seveda ne morem početi kaj velikega, zato sem se lotil sobnega modela ( po 55. letih ). Model sem že izdelal in mi je v veselje. V parih prispevkih bom opisal z besedami in slikami potek gradnje.
Kot sem že omenil po 55. letih sem se ponovno lotil te zanimive modelarske zvrsti. Do ideje je prišlo ko sem pregledoval stare modelarske revije. Med njimi sem našel tudi revijo AEROMODELAR, ki je leta 1962 začela izhajati v takratni Jugoslaviji. Žal je izšlo le par izvodov. Tistega davnega 1962. leta se je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odvijalo državno prvenstvo s sobnimi modeli. Tega tekmovanja sem se udeležil tudi sam. Za obuditev spomina na to zvrst modelarstva mi je v veliki meri koristila knjiga G. Ranćina z naslovom SOBNI MODELI, ki je izšla v Beogradu leta 1977. Model, ki sem ga zgradil je izven tekmovalnih kategorij, čisto za sebe in za vajo. Čez krila meri 255 mm, dolg pa je 280 mm. Kar se pa teže tiče pa še ne vem. Moram ga stehtat v kakšnem laboratoriju. Bom ta podatek napisal kasneje.
Toliko besedi za danes.

L.P. VOJV

ŠEEE...

ŽIVJO !

Za izdelavo sobnih modelov se uporablja specialna balza, ki je izredno lahka in enakomerna. V knjigi je celo poglavje o tem materialu. Jaz nimam take balze in je tudi nisem iskal. Izbral sem najboljšo ki jo premorem in z njo sem zadovoljen. Uporabil sem balzo debeline 1mm, 0,8 mm in 0,6 mm. Letvice za krilo preseka 1x1 mm, za višinca in smernega 0,8x0,8 mm sem narezal s pripravo, ki sem si jo izdelal že pred več leti. Letvice sem namočil v vodo in jih ovil ob šablonah krila in repa. S pomočjo manjših kosov balze sem jih fiksiral z bucikami in pusti čez noč, da so se posušile. Iz aviošpera sem izdelal šablono za rebra in jih narezal iz balze debeline 1 mm. Narezal sem jih več, kot je potrebno, uporabil pa samo najboljše.

L.P. VOJC

DALJE....

L.P. VOJC

DALJE....

L.P. VOJC

Bravo Vojc še obstajajo legende.

Komaj čakam na prikaz in recept izdelave mikrofilma!
V predalu mi leži en star načrt iz povojnih let (Narodna Krila) in le "misteriozno alkimistična" izdelava mikrofilma mi preprečuje, da bi se ga enkat lotil. Seveda malenkost večji od originala, da bi mu lahko vgradil RV.

ŽIVJO !
Suhe letvice sem izpel iz šablone, prirezal na dolžino in vlepil rebra. Sestavil sem tudi smerni in višinski stabilizator in korensko rebro krila. Ta je ojačan z vzdolžno in pokončno letvico. Leva polovica krila je zaradi vrtilnega momenta elise nekoliko dalša od desne, zato so tudi rebra postavljena v takem razmerju. Obe polovici krila sem pri lepljenju korenskega rebra vpel v šablono z obliko loma krila.

ŠEEEE...

ŽIVJO !
Nosilne površine so pripravljene za prekrivanje. Trup je sestavljen iz glavne letvice 3 x 5 mm in repne letvice 3 x 2 mm, ki se proti koncu oža in tanjša. Na spoju sta pobrušeni, da lepo prehajata z širine 3. mm na 2 mm. V prednjem delu trupa sem napravil utor po vsej višini letvice širok 0,5 mm in vanj vstavil osišče elise izdelano iz jeklene žice 0,5mm. Osišče je dvojno, da preprečuje opletanje elise. Na koncu glavne letvice sem vdelal kljukico, za pritrditev pogonske gumice. Za namestitev krila na trup, sem iz pisarniškega papirja izdelal tulke z izvrtino 2 mm, dolge10 mm. Dve sem prilepil na krilo, dve pa na trup. Tu igra veliko vlogo položaj težišča. Sobni modeli imajo težišče na 50 % globine krila. Gotov trup z eliso, gumo in nameščenimi repnimi površinami postaviš na pokončno rezilo nože in iščeš ravnovesje. Točka, na kateri obstane trup v vodoravnem položaju je točka težišča. Tulke sem prilepil od težišča na vsako stran po 35 mm.

L.P. VOJC

ŠEEEEEEE..

ŠEEE..

ŽIVJO !
Elisa je sestavljena iz dveh krakov in veznega dela. Kraka sta izdelana iz 0,6 mm debele balze in proti zunanjemu premeru stanjšana do 03 mm. Vezni del je balzasta letvica 2,5 x 2,5 mm dolga 30 mm.
Na vsakem koncu je v dolžini 8 mm diagonalno pobrušena, kamor se prilepita kraka. Obdelana kraka sem dobro namočena postavil na obod PVC cevi premera 50 mm, pod kotom 15 st..
Vse skupaj sem večkrat ovil z papirjem in fiksiral z gumicami. Suhe sem prilepil na vezni del, kateremu sem tudi že vlepil os. Os ima na eni strani zankoza gumico, druga stran je pretaknjena skozo vezni del, zakrivljena in zalepljena.

L.P. VOJC

ŠEEEEEE..

Bravo
V poplavi kitajskih igrač modelarji vse bolj pozabljamo na stare tehnike gradnje. Tvoj model pa predstavlja že skoraj izumrlo vejo izredno lahkih letal.
S čem boš pa to prekril? Bo doma narejena folija?

ŽIVJO !
Ti modeli se lahko prekrivajo z papirjem, bolj primeren pa je takozvani mikrofilm. Obstaja nekaj podobnega tudi za kupit, žal ne pri nas. Moj model je prekrit z doma narejenim mikrofilmom.

L.P. VOJC

Ko sem bil še začetnik v modelarstvu sem našel v starem TIMu recept za mikrofilm, a se je to že davno izgubilo.
Če si pri volji te prosim za postopek izdelave. Mislim, da bi bilo to marsikomu zanimivo.

ŽIVJO !
Pri izdelavi mikrofilma sem kar dobro natreniral svoje živce. Ni in ni hotelo priti do pozitivnega rezultata. Za izdelavo tega čuda potrebujemo korito oz. kar pekač za vodo, žične okvirje za izvlačenje in sušenje filma in seveda emulzijo. Ta je predstavljala največji problem. Recepti so stari, materiali pa novi. Marsikatere sestavine je skoraj nemogoče dobiti. Pa vendar mi je nekako uspelo sestaviti nekaj, kar je bilo uporabno. Za merjenje sestavin sem uporabil injekcijske brizge. Za lak 10ccm, za razredčilo 5ccm, za plastifikatorje ( ric. olje, evkaliptusovo olje in amil-acetat ) pa 1ccm, ker je razdelba dokaj velika. Za osnovo sem sestavil 6 ccm nitrolaka, 3,5 ccm nitrorazredčila, 0,5 ccm evkaliptusovega olja, 0,6 ccm ricinusovega olja in 0,5 ccm amil-acetata. Evkaliptusovo olje se dobi kot dišavno olje. Mešanico je potrebno dobro premešat in pustit dlje časa, da se umiri in izginejo zračni mehurčki. V korito damo destilirano vodo, jo pustimo da se umiri in navzame sobne temperature. Z 1ccm brizgalko odmerimo 0,4 ccm emulzije ( pač po potrebi ) in jo zlijemo na vodno površino. Zlivamo z neprevelike višine. Emulzija se na vodi v hipu razprostre. Počakamo cca 10 min. da se posuši, nato pa na kopreno položimo okvir. Ta naj bo iz AL varilne žice debeline 2,5 mm in ovalne oblike. Ta oblika nam služi za lažje ločevanje filma od vode. Okvir mora biti manjši od razprostrte emulzije. Višek koprene previdno zavihamo preko žice okvirja, vendar samo čez rob, da nam ostane več uporabnega filma. Po parih minutah lahko začnemo z dvigovanjem okvirja. Le tega začnemo dvigovati z najmanjšim radiem okvirja in postopoma preko najširšega zopet proti najmanjšemu. Verjemite mi, da se boste naživcirali, ne samo pri ločevanju filma iz vode, bolj pri iskanju pravega razmerja sestavin v emulziji. Laki niso več taki ( evropski predpisi ) prav tako razredčila. V enem naslednjih sestavku bom pripel sliko z recepti in možnimi napakami ki spremljajo to početje.
Naj bo za danes dovolj.
L. P. VOJC

ŠEEEE...

Maher
Stavim, da mlajši modelarji niti v sanjah nebi pomislili, da je možno film izdelati doma.
Hvala za recept

S čim si lepil mikrofilm na okvir?