kurnt29 napisal/-a:Pri vzmetenju poznamo amortizer, feder oz. vzmet in blazilnike (ki pa so ponavadi blazilniki tresljajev oz nekaksna pena ali guma in se v RC modelih ne uporabljajo).
Beseda blazilnik se bolj kot ne uporablja za reci kot so blazilniki zapiranja zadnjih vrat prtljaznika,vrata npr. pri blokih itd.. da zadeva ne poci skupaj,ampak se lepo pocasi zapre, vendar tu zraven ni vzmeti, le oljno ali zracno dusenje.
Beseda amortizer pa se uporablja predvsem v rabi z vzmetenjem, tudi to ne vkljucuje vzmeti. Vzmet je samosvoj del, ki pride namontiran k amortizerju, da skupaj delujeta kot morata, saj se brez fedra amortizer nebi vracal v prvotno stanje.
Prepolni v smilsu, da je v njih prevec olja, tako na vrhu, ni dovolj prostora in batnica se ne more premakniti. To se mi je ze veckrat zgodilo, ker sem enostavno nalil prevec olja..
Kar se tice nastavitve modela, sigurno ni bil nastavljen za nasfalt, ker je zadeva Rock Crawler, hitrost ki jo dosega je nekje okrog 5-10km/h, torej ni nobene bojazni da bi se zadeva prevrnila in vzmetenje mora biti mehko.
Zadeva je namenjena temu:
http://www.youtube.com/watch?v=6gONentlVoE
Me pa veseli, da skrbis, za to da je forum cim bolj razumljiv in korekten.
LP
Bom najprej začel s tistim delom, kjer se v celoti strinjava, torej začnimo z zadnjega konca.
Res je, po svojih močeh se trudim, da bi bil forum zakladnica znanja za bralce, k temu pa sodi tudi jezikovna korektnost.
Po SSKJ;
amortizĂŞr -ja m (eĚ‘) teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja, blažilec: v avtu se je zlomil levi amortizer; hidravlični, teleskopski amortizerji / gumijasti amortizerji za napenjanje šotorskih vrvi ♪
blažĂlnik -a m (iĚ‘) teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja; amortizer ♪
Iz zgoraj zapisanega izhaja, da gre v tem primeru za sinonima, torej besedi z enakim pomenom.
Ne glede na to, je za bralca, ki nima poglobljenega znanja o delovanju posameznega sklopa, izraz hidravlični blažilnik nekoliko prikladnejši, saj že sam opiše kaj takšna naprava počne in s pomočjo česa.
Navzlic uporabljenemu izrazu, je za razumevanje koncepta vzmetenja pomembno, da bralec razlikuje posamezne sklope, ki pri tem sodelujejo.
Nekako se nebi mogel strinjati z načelnim deljenjem na različne vrste tovrstnih naprav, saj konceptualno tako hidravlični blažilnik, na primer pri prtljažnih vratih, kot tudi tisti na podvozju, delujeta popolnoma enako, nastane pa težava pri poimenovanju naprav za pomoč pri zapiranju na vhodnih vratih. Tudi tu gre dejansko za hidravlični blažilnik ter vzmet, ki se pravilno imenujejo samozapiralo vrat, včasih pa jih ljudje zmotno imenujejo blažilniki vrat, blažilnike v pravem pomenu pa poznamo pri nekoliko dražjem pohištvu, kjer le ti preprečujejo, da se predali nebi trdo zapirali.
Če si ogledamo še splošen princip delovanja sklopa blažilnika in mehanskega sredstva za preoblikovanje kinetične v potencialno energijo.
Pri pravih vozilih gre običajno za vijačno ali listno vzmet, lahko pa tudi gumijast elementi ali kombinacija njih ter oljno hidravlični ali plinski blažilnik, pri enostavnih modelih pa tudi preprosti drsni blažilnik, ki deluje na principu trenja.
Kinetična energija se preko vzmetnega vzvodja prenese na vzmet, kjer se pretvori v potencialno energijo. Brez dodatnega mehanskega elementa, bi se tu nakopičena energija neposredno po prenehanju sile pričela hitro sproščati (podobo, kot igrača pongo), v primeru, da nebi prihajalo do energetskih izgub, bi lahko govorili o konceptu perpetuum mobile.
Blažilnik je torej naprava, ki poskrbi, da se vse vrste kinetične energije (trenutne ter povzročene s sproščanjem potencialne energije nakopičene v vzmeti) sproščajo počasi, del kinetične energije pa se izniči tudi s pomočjo pretvarjanja v toplotno energijo (nezaželeno gretje blažilnikov, ki spreminja njihove karakteristike blaženja).
Kakšni bodo učinki blaženja se pri modelih določa s pomočjo izbire viskoznosti olja ter velikosti odprtin na batku hidravličnega blažilnika (kolikor mi je znano imajo prava vozila na odprtinah batka enosmerne ventile, ki omogočajo natančnejšo določanje pretoka olja v posamezni smeri). Resda lahko nastavitev hidravličnih blažilnikov v določenih ekstremnih primerih tudi otrdi celotno vzmetenje, vendar generalno gledano trdoto vzmetenja določa trdota uporabljenih vzmeti.
Na koncu smo prišli še do najbolj kontraverzne izjave.
Če so hidravlični blažilniki sestavljeni na pravilen način, vanje ni mogoče naliti preveliko količino olja! Bistvo pri njegovi sestavi je, da je notranjost ohišja v celoti zalita z izbranim hidravličnim oljem. Razlogov je sicer več, predvsem pa gre za dejstvo, da hidravličnega olja ni mogoče stisniti, je manj občutljivo na temperaturna nihaja od zraka, spojini imata popolnoma različno viskoznost, itd.
Pravilen postopek pri sestavi je tak, da najprej sestavi spodnji del blažilnika, se vanj nalije olje do zgornjega roba ohišja, nekajkrat premakne batek v njegove skrajne položaje, kar tako delno iztisne zrak s čela batka, nato pa se vse skupaj pusti stati dovolj čas, da se iz olja izločijo vsi mehurčki zraka. Po tem se naj povezne mehurjast pokrovček, ki pri tem iz ohišja hidravličnega blažilnika iztisne višek olja. Mehurjast pokrovček igra dodatno vlogo pri zagotavljanju zadostne kompenzacije v nivoju olja, ki ga povzroča volumen v hidravličnem blažilniku premikajoče se batnice. Optimalno naj bi bil batek in posledično batnica v srednjem položaju v času, ko se ga zapira, saj se na ta način omogoči optimalno delovanje mehurjastega pokrovčka (nekaj podtlaka ter nekaj nadtlaka). V manjšem delu k vzmetenju prispeva tudi togost, oblika ter velikost omenjenega mehurjastega pokrovčka.
Nalivanje manjših količin olja v hidravlični blažilnik privede do tega, da v njih ostane nekaj zraka, to pa privede do nedoslednega odzivanja, blažilniki pa ne opravljajo svoje naloge blaženja, kot bi jo morali.
Vem kaj pomenijo vozila za plezanje po terenu in tudi čemu so namenjena, je bila pa moja domneva edina logična razlaga zakaj je nastavitev modela takšna kot je, čeravno sodim, da ne posebej posrečena. Edina alternativa tej tezi bi bila, da zaradi določenega razloga vzmetenje ne deluje pravilno (ne dovoljuje zadostnih odklonov).
LP
Alex
Drugače pa tintek bi lahka daj šli plezat km če si ti je kul.