Nikolina

[Ultralajt]

Je odvisno od tega kje, kakšen in kolikšno količino materiala nabaviš, kako se lotiš dizajniranja svoje stvaritve, ter pri tem upoštevaš kje in kako boš kako stvar nabavil....

Pa še nekaj o vrednosti delovne ure:

Jaz pri urah svojega hobija ne računam koliko me ta ura stane,
marveč, koliko mi ta ura prinese (zabave, veselja, sprostitve, novega znanja in izkušenj)

Mitja

[brejker]

Jaz pri urah svojega hobija ne računam koliko me ta ura stane,
marveč, koliko mi ta ura prinese (zabave, veselja, sprostitve, novega znanja in izkušenj)

Mitja

Stavek je tko lepo napisan, da ga bom zihr še večkrat uporabu
_prou gane te-me

[Jan]

Med prebiranjem sem opazil da je debata tekla na temo bica. Sam treniram jadranje, trenutno sem na laserju, drugace pa zelo dobro poznam bica saj jih imamo v klubu 4. Barka je zasnovana na obliki deske(surfa) in zato se z njo tudi bolj klecece surfa kot jadra. Ze sama oblika jadra z stekami(letvice) cez celotno sirino jadra nakazujejo k surff jadru. Barka je zelo zivcna (nestabilna)tako kot surff in je dokaj zahtevna za peljat, saj je treba zelo veliko delat na teziscu. Na barki se je tudi zelo tezko udobno namestiti (se skoraj ni mozno, idino v sibkem vetru) ker je jadralec skozi na kolenih in kleci...da ne govorimo da si skozi moker ker ti zaradi nizke krme skozi priteka voda in ti popljavlja odbrto dno...ampak to spada k jadranju. Barka je namenjena predvsem mlajsim generacijam in ni primerna za odrasle(velikost teza....)Glede izdelave barke je pa to narejeno v kalupih kjer v kalupe nasujejo zrnato plastiko zaprejo kalup in dajo v pec ter vse skupaj vrtijo....nakoncu je skoraj tako kot vlecena plastika. Barke so dokaj trpezne vendar zaradi vrste plastike dokaj tezko popravljive. Najbolj izpostavljen del=kljun (pramac) je pa narejen iz dvojne plastike, ki jo je mozno zamenjat....(enostavno je prisraufano). Jadra so dokaj trpezna, v sibkem vetru se zaradi mocnih stek(letvic) ne obnesejo najbolje saj jadro ne dobi prave oblike, v mocnem vetru pa teh problemou ni. Nekaj problemou je se z vangom ki rad poci, vendar se da lahko popravit in potem ni vec tezav. Krmilo in kobilica sta narejna zelo kvalitetno, idina slaba lastnost krmila je to da je neplovno... in se pac potopi v primeru da se ti stakne iz okovja(pantov). Drugace je pa barka v splosnem kar vredu kot barka, z njo ni veliko dela, hitro je pripravljena.....vendar se jo pa neda primerjat z optimistom (banjico), glede stabilnosti in samega jadranja. V mocnem vetru je bic malo hitrejsi zaradi oblike dna ki v medzanave(polbocno) zglisira hitreje kot pri optimistu;v sibkem vetru je pa optimist opazno hitrejsi.

Se moje koncno mnenje: Bic je jadrnica ki je namenjena skupini ljudem ki bodo to barko uporabljali samo na dopustih zgolj kot nek luksuz....za svoje otroke, ker kot sm ze zgoraj napisu se z to barko bolj surfa kot jadra in je namenjena za rekreativno jadranje. Kdor bo pa imel zeljo po pravem jadranju(govorim za mlajso generacijo) pa mu sam toplo priporocam da zacne svoje prve jadralske korake na klasi optimist ki je razsirjena po celem svetu.

Obe barki je mozno videti v Piranu, kjer je jadralni klub Sportno drustvo Piran. Ce koga zanima se kaj vec mu pa lahko napisem na zs da nebomo smetili po forumu.

lp jan

[vocal]

Pozdravljeni!
Sem novi med ljubitelji jadrnic pa me zanima koliko pa je lastnikov jadrnic dolžine 1M in ali obstaja kakšna regata ali tekmovanje pri nas tudi v tem razredu?

Lp Sandi (Celje)

[lucky]

Pozdravljen.

Seveda obstajajo regate eno si zamudil dva vikenda nazaj v portorožu.

Kakšen model pa imaš?

l.p. Luka.

[vocal]

Pozdrav!

Slike modela sem prilepil pri prejšnem (zgornjem ) postu. Ena je solo model na drugi pa je skiper moja hčerkica na Šmartinskem Jezeru.

Lp S

[vocal]

Aja...pa še link jadrnice:

http://www.der-schweighofer.at/artikel/ ... _1m_klasse

Lp S

[lucky]

Aha, damo to ne vem, če bo v meterski klasi, veš, pri "metercah" ni tako kot pri F5G, kjer je momejena le dolžina, tista klasa je kar se praqvil tiče dokaj stroga in močno dvomim, da bi ta model lahko tam tekmoval.

[Ultralajt]

Evo, jadranje mi je še vedno zanimivo.

Tokrat na Krku.

http://www.youtube.com/watch?v=Mcbh6Su2yG4


LP Mitja

[angel]

Živjo.Zadnji post je že kar nekaj star pa vseeno,dobil sem jadrnico thunder tiger nzl .Enako kot dva posta višje pa me zanima a se, da s to jadrnico na kako regato pridet al ne?

[Niko]

Zdravo
Kot drugod se jadniško modelarstvo tudi kar razvija. Ker pa je mnogo modelov in s tem klas v katere spadajo je potem malo težko. V začetku je tako, da se mora novopečeni lastnik spoznati s svojim modelom in ugotoviti kako to sploh gre. Potem pa postane zanimivo in na zadnje vsakega zanima kako to počnejo drugi. In že smo pri tekmovanjih. Najprej je treba ugotoviti v katero klaso spada jadrnica. Klase pa so:
- footy - dolžina trupa do 38 cm (ostalih omejitev ne vem)
- F5G - dolžina trupa 75 cm, ostalih omejitev ni
- IOM . dolžina trupa 100 cm - omejitev kar dosti (ne vem vseh)
- M - dolžina trupa 127 cm - tudi dosti omejitev
- obstajajo tudi 2m dolžine - o teh ne vem nič.
V vseh teh klasah se da tudi tekmovati. Problem pa nastane pri zadostnem številu jadrnic in tekmovalcev, da ne omenjam organizacijo. Najbolj razvita scena je v F5G, kjer imamo DP vsako leto in 6 regat po Sloveniji. Klasa IOM in M sta na morju JK Pirat. Regate so pri klubu Pirat v Portorožu.
Priporočam ti, da se enkrat oglasiš na kaki regati, kjer bo več jadralcev in tam boš sigurno dobil kako koristno informacijo. Datumi bodo objavljeni na forumu.
LP Niko

[angel]

hvala za odgovor,se vidimo!

[Ultralajt]

Ker se je v zadnjem času pojavilo par tem v zvezi z novimi jadrnicami, njihovim snovanjem in izdelavo, sem se danes še sam malce zamislil...

Razmišljal sem seveda na način, kakršnega zmorem, torej z zelo malo izkušnjami z dejanskim upravljanjem RV jadrnice (moja Nikolina z naslovne teme), vendar z (vsaj mislim tako) veliko znanja o aerodinamiki, ki delno velja tudi za hidrodinamiko.

Ker sem trmast, vsekakor razmišljam čisto po svoje.

Začel sem delati pomanjšan model jadrnice, na kateri bom najbolje videl, kako bo izgledala, če jo bom nekoč naredil.
Lupina trupa je narejena iz enega kosa oplate, ki je tako skrojena, da se pri ukrivljanju in z vgradnjo reber, dobi lepa hidrodinamična oblika.

Trup, ki sem ga naredil, je izredno ozek in nizek.
Zakaj? Mislim, da mora trup s čim manj upora pluti po vodi, zato je najbrž velika razlika, če je trup širok ali ozek.
Razmišljam, da je vse, kar pretirano gleda ven nad gladino vode nepotrebno in povzroča zračni upor, ki pomaga odnašati jadrnico bočno iz kursa.
Poizkusil bom doseči, da se moja jadrnica (seveda sedaj le v teoriji) ne bo preveč bočno nagibala. Bočno nagibanje zmanjšuje učinkovitost jadra, učinkovitost kobilice, učinkovitost krmila, ter seveda vodi izpostavi nepravilno-nesimetrično obliko podvodnega dela lupine.
Nagibanje jadrnice bom zmanjšal z uporabo balasta na zelo veliki globini. Ta bo vpet na jekleni, zelo tanki profilirani konzoli.
Ker bodo momenti nagibanja manjši (drugačno jadro, drugačen gredelj) bo lahko balasta manj.
Da se balast ne bo zatikal za podvodno rastlinje, bo zamaknjen nazaj, prav tako bo njegova jeklena konzola imela velik kot nazaj.
Bočnemu zanosu se bo upiral gredelj, ki bo kratek in nameščen v "korenu" nosilnega profila balasta, tik pod dnom jadrničine lupine.
Morda bo ta gredelj krmiljen na podoben način kot krmilo..s servomotorjem.

Seveda se bom posvetil tudi pogonski enoti jadrnice, jadru. Ker mora jadro proizvajati silo za plutje, je logično, da mora biti čim bolj učinkovito v aerodinamičnem smislu.
Enako silo lahko dosežemo s slabo aerodinamiko in veliko površino, ali pa z manjšo površino in izboljšano aerodinamiko.
Seveda pa ni pomembna samo sila ampak kam je ta usmerjena, oziroma, kako jo lahko razdelimo na silo vleka in silo zanosa. (ne vem kako te reči imenujejo v jadralskem cehu...)
Slabo aerodinamično jadro bo imelo veliko sile zanosa.. v letalski terminologiji bi se reklo, da ima krilo slabo fineso, oziroma razmerje med vzgonom in uporom.
Kakšno krilo ima dobro fineso, oziroma veliko vzgona pri malem uporu, pa se ve. Krilo z veliko vitkostjo in primernim profilom.
Induciran upor jadra.
Navadno, klasično jadro ima velik induciran upor. Ne bi si mislili an prvi pogled, ampak vrzel med palubo in bumom jadra (prav tako floka) omogoča, sa zrak skoznjo preide s strani višjega, na stran manjšega zračnega tlaka (s privetrine v zavetrino) in s tem ustvarja zračni vrtinec, ki povečuje upor in zmanjšuje vzgon.
Prav tako je na vrhu klasičnega jadra veliko izgube, saj ima malo globino (malo rejnoldsovo število) ter običajno zelo mali vpadni kot, tako da je tam zgoraj bolj za okras, kot pa za pravo rabo.... slepi potnik...
Moje jadro se bo v spodnjem delu tikama držalo palube. S tem se bo vitkost kadra nekako prezrcalila prek vodne gladine in bo dejansko jadro delovalo kot pol tega namišljenega jadra.
To bo pomenilo zelo dobro razmerje med "vzgonom" in "uporom" jadra.
Jadro bo zelo lepo aerodinamično profilirano in bo najbrž kombinacija karbonsko balzove strukture, pokrite z Oralightom, ter celofanskim zadnjim delom.
Za flok še ne vem..morda ga sploh ne bo, ampak za vožnjo v krmo, bi pa res prav prišel, kajti tam velja le čelni upor jadra in tu šteje le čimvečja površina, ki jo še ob danem vetru preneseta lupina in balast.

Mislim, da se je modelček jadrnice že posušil, zato grem sedajle ponj in naredim par slik, da pokažem, kako zelo se ta umotvor razlikuje od običajnega.

Mitja

[Ultralajt]

Modelček je bil preizkus, s katerim sem se prepričal o enostavnosti gradnje lupine.

Kompletna oplata je izrezana iz ene ploskve. Naredil sem jo iz tršega papirja (škatla od čevljev), prav tako so bila iz papirja rebra.
Oplato sem na prednjem in zadnjem sredinskem izrezu zlepil skupaj, ji zakrivil zadnji zgornji rob v povdarjeni U, nato pa v nastalo lupino zalepil rebra, ki so definirala natančnejšo obliko oplate.
Nato sem na lupino nalepil palubo iz balze, ki sem jo na robovih zaokrožil.
Nato sem papir prebarval s šprickitom, nato pa še z barvnim sprejem.
Seveda ima površina nekaj napakic, ampak ni se mi šlo za barvanje, marveč za princip gradnje.

Najbrž bo imela prava jadrnica krmo zožano in spodaj počasi dvignjeno nad vodno gladino, da bo krmni val čim manjši.

[lucky]

Zdravo, se sicer ne bom spuščal v aerodinamične vode, ker vem, da o temu veš veliko več kot jaz...bi ti pa naštel morda samo nekaj pravil, ki veljajo za plovila. morda ti bodo pomagale pri nadaljevanju gradnje.

1. daljša je vodna linija, večja je hitrost plovila
2. krožni izseki nudijo najbolj optimalno razporeditvijo med volumnom in močeno površino
3. (morda paradoks pri jadrnicah) širši je trup, večji je izravnali moment.
4. volumen nad vodo je pomemben na pramcu saj drugače ta "tone". moment jadra na trup.

Sem tudi jaz poskušal prenesti znanje kril na jadra in prišel do zaključka, da se jih skoraj ne da primerjat. Namreč jadrnica pluje prepočasi, da bi profilirano jadro bilo toliko učinkovito, da bi delovalo pravilno. na grobo računaj, da bi izdelal letalo ki leti z hitrostjo 10-15 km/h. Z takim krilom bi se še največ približal kadru modela. drugo so jadrnice ki presegajo za 2X ali 3X hitrost vetra.....naše tega še niso sposobne....

evo, nekaj na hitro, upa, da bo pomagalo

l.p. Luka

[Ultralajt]

Hvala za priporočila Luka!
Vebndar če bi se jih držal, bi nastala le še ena slična jadrnica, kakršne je videti na F5G regatah. Če hočem narediti nekaj drugačnega, moram marsikje zavestno "usekati mimo".

1. daljša je vodna linija, večja je hitrost plovila

To vem, maksimalna možna za F5G je 75 cm. Vendar bom vseeno zrcalo dvignil tik nad gladino, ker bom s tem manj vrtinčil vodo, ko bo zadaj zapuščala lupino.

2. krožni izseki nudijo najbolj optimalno razporeditvijo med volumnom in močeno površino

Ja, ampak jaz mislim tudi na "profilni" upor pri plovbi, ter "rezanje" vode na premcu. Zato imam v prednjem delu izrazit "V", ki prehaja v "U", ki se proti zrcalu spremeni v "širok in nizek U".

3. (morda paradoks pri jadrnicah) širši je trup, večji je izravnali moment.

Ja, ampak če so momenti manjši, je potreben manjši izravnalni moment trupa. Jaz se zanašam na manjši moment jadra (krila) in velik moment svinčene kapljice na dolgi ročici.

4. volumen nad vodo je pomemben na pramcu saj drugače ta "tone". Moment jadra na trup.

Volumen nad vodo nič ne dela, dokler se ne pogrezne v vodo.
Razmišljam, da bi se izognil vožnji z vetrom v krmo tako, da bi peljal namesto enkrat v krmo, cik-cak...

Namreč jadrnica pluje prepočasi, da bi profilirano jadro bilo toliko učinkovito, da bi delovalo pravilno. Na grobo računaj, da bi izdelal letalo, ki leti s hitrostjo 10-15 km/h. S takim krilom bi se še največ približal jadru modela. Drugo so jadrnice ki presegajo za 2X ali 3X hitrost vetra.....naše tega še niso sposobne....

Za aerodinamiko jadra šteje hitrost toka vetra mimo jadra, ne hitrost plovbe. Kar se tiče plovbe v krmo, pa se mi zdi (popravite me, če je drugače), da je lahko te na tekmi le cca 1/3 kompletne poti, če je regatno polje trikotno. Upam, da lahko izgubo hitrosti pri jadranju z vetrom v krmo, nadoknadim s hitrostjo v ostalih dveh krakih poti. (mašta prase o kukuruzu?)

Bom pa preveril nekaj profilov vključno s ploskim in trebušastim navadnim jadrom pri rejnoldsovih številih pri hitrosti navideznega vetra od 5 do 15 km/h, da vidim pri čem sem.

Pred kakimi 50 leti je gospod Francis Reynolds proučeval navadno in krilno jadro, ter prišel s krilom do količnika največjega aerodinamičnega vzgona 1,95 ! To je ~50% več, kot navadno jadro.
Šlo se je za jadrovje klase DX. Ko je hotel tekmovati s svojo jadrnico, ki bi imela namesto jadra krilo, so mu predpisali manjšo dovoljeno površino jadra.

Mitja

[Ultralajt]

Ja, en mal se mi je nos povesil, ko sem naredil primerjalno analizo enega malce boljšega profila za jadro in navadnega klasičnega jadra...

Navadno jadro pri malih hitrostih vetra, v svojem spodnjem delu občutno prekaša kakršenokoli profilirano jadro (količnik vzgona in upora), je pa res, da je v svojem zgornjem delu precej slabše (manjše re število in velik negativni vpliv preseka jamborja na cel profil), ampak to se nanaša na manjši delež skupne površine jadra in negativen vpliv ni tako hud, razen, kadar je gradient vetra velik. Hmmm.... tega sem se bal.... ampak, bom že našel nekaj, da se izvlečem iz zadrege!

[Surfer10]

kaj pa nova windsurf jadra, predvsem za discipline race-slalom ... tam je zgornja 1/3 jadra z praktično zelo flah profilom (žep jamborja je tam ozek) in zavetrni rob jadra zelo lepo odpira in spušča odvečne sunke (loose leech ),... a si probal tako obliko analizirati ?

Ja, en mal se mi je nos povesil, ko sem naredil primerjalno analizo enega malce boljšega profila za jadro in navadnega klasičnega jadra...

Navadno jadro pri malih hitrostih vetra, v svojem spodnjem delu občutno prekaša kakršenokoli profilirano jadro (količnik vzgona in upora), je pa res, da je v svojem zgornjem delu precej slabše (manjše re število in velik negativni vpliv preseka jamborja na cel profil), ampak to se nanaša na manjši delež skupne površine jadra in negativen vpliv ni tako hud, razen, kadar je gradient vetra velik. Hmmm.... tega sem se bal.... ampak, bom že našel nekaj, da se izvlečem iz zadrege!

[Ultralajt]

kaj pa nova windsurf jadra, predvsem za discipline race-slalom ... tam je zgornja 1/3 jadra z praktično zelo flah profilom (žep jamborja je tam ozek) in zavetrni rob jadra zelo lepo odpira in spušča odvečne sunke (loose leech ),... a si probal tako obliko analizirati ?

Ja, en mal se mi je nos povesil, ko sem naredil primerjalno analizo enega malce boljšega profila za jadro in navadnega klasičnega jadra...

Navadno jadro pri malih hitrostih vetra, v svojem spodnjem delu občutno prekaša kakršenokoli profilirano jadro (količnik vzgona in upora), je pa res, da je v svojem zgornjem delu precej slabše (manjše re število in velik negativni vpliv preseka jamborja na cel profil), ampak to se nanaša na manjši delež skupne površine jadra in negativen vpliv ni tako hud, razen, kadar je gradient vetra velik. Hmmm.... tega sem se bal.... ampak, bom že našel nekaj, da se izvlečem iz zadrege!

Ne moreš delat primerjavo med mišjo in slonom.
Glede na to, da je gradient vetra za dober meter visoko jadrnico ogromen in za 4 metre visoko windsurf jadro zanemarljiv, pa da deluje windsurf jadro s pet ali šest kratnikom re števila napram RC jadrnici, so razlike ogromne in neprimerljive.

[Surfer10]

kaj pa nova windsurf jadra, predvsem za discipline race-slalom ... tam je zgornja 1/3 jadra z praktično zelo flah profilom (žep jamborja je tam ozek) in zavetrni rob jadra zelo lepo odpira in spušča odvečne sunke (loose leech ),... a si probal tako obliko analizirati ?

Ja, en mal se mi je nos povesil, ko sem naredil primerjalno analizo enega malce boljšega profila za jadro in navadnega klasičnega jadra...

Navadno jadro pri malih hitrostih vetra, v svojem spodnjem delu občutno prekaša kakršenokoli profilirano jadro (količnik vzgona in upora), je pa res, da je v svojem zgornjem delu precej slabše (manjše re število in velik negativni vpliv preseka jamborja na cel profil), ampak to se nanaša na manjši delež skupne površine jadra in negativen vpliv ni tako hud, razen, kadar je gradient vetra velik. Hmmm.... tega sem se bal.... ampak, bom že našel nekaj, da se izvlečem iz zadrege!

Ne moreš delat primerjavo med mišjo in slonom.
Glede na to, da je gradient vetra za dober meter visoko jadrnico ogromen in za 4 metre visoko windsurf jadro zanemarljiv, pa da deluje windsurf jadro s pet ali šest kratnikom re števila napram RC jadrnici, so razlike ogromne in neprimerljive.

Sicer je moja fizika z elektro faksa že kar nekaj let zadaj... ampak, ne razumem čisto, kaj pojmuješ pod gradientov vetra ? Iz fizike jaz poznam samo gradienta tlaka (tlačne razlike na območjih)..


S 4m2 jadrom na surfu se vozim pri hitrostih vetra tam do 70-80km/h .... baje je Re pri teh pogojih tam okoli 1,5-1,8 E6 ... kakšen je Re pri RC modelu ?

[Ultralajt]

Gradient vetra je hitro upadanje hitrosti vetra zaradi bližine tal, ki nastane zaradi trenja zračne mase ob tla.

Če bi meril hitrost vetra na vsake 10 cm višine od vodne gladine pa do vrha jambora, bi opazil to razliko hitrosti.

[lucky]

Mitja....dve stvari.....daljša kobilica je samo varljivo boljša.....dejansko pa preko določene meje zavira oz še bolj nagiba barko...ker je moment z daljšo kobilico večji....se sicer sliši čudno....je pa v praksi to dejstvo...poglej malo posnetke iz naših regat, Peter ima "najdaljšo" pa se mu barka skoraj isto če ne še več nagiba v sunkih......to je zato ker daljša kobilica pomeni ničje vrtišče kar pomeni večji moment sije vetra v jadrih ...... pač spet en jadralski paradoks.

jaz sem se že igral z takimi jadri in iz izkušenj lahko povem, da se na takih modeli ne obnesejo......no sej, treba je poskusit...morda pa z tvojim znanjem narediš kej več.....

sicer pa si najdi knjiho hidro in aerdinamika jadranja.....to je biblija za graditelje....in šele na hitrejših katamaranih, pride do boljšega izkoristka krilnatega jadra od klasičnega, predvsem pa zaradi tega ker je navidezni veter tako močan, da je dejansko potrebna razlika pritiskov da vleče model naprej.....pač normalno jadro tega ni sposoben, ker praktično ni debeline profila..... samo če se pogleda ac72 v krmo vozijo z tako zategnjenimi jadri kot klasične barke v orco...pač navidezni veter.....in zanimivo, da flok je v krmo v nevtrali....ne vleče.....

[Spade]

Ultralajt me veseli, da si se ponovno navdušil jdrnicami, tvoj napredek bom spremljal z zanimanjem!

Surfer kolikor vem ima loose leach tak učinek kot na jadrnici na zvijanje jadra(twist),

čisto iz prakse z več zvijanja daje jadro več hitrosti(barka lepše pospeši iz obrata) kot jadro z zaprtim zadnjim robom, ki lahko jadra višje v veter. Z zvijanjem pa se "spušča" veter ko si na zgornji meji rigg-a, pač da se barka manj nagiba.

Ultralajt kako ti je pa všeč takšna ideja: http://www.rcsailing.net/forum1/showthr ... Wing-Sails

Lp Erik

[Ultralajt]

Mitja....dve stvari.....daljša kobilica je samo varljivo boljša.....dejansko pa preko določene meje zavira oz še bolj nagiba barko...ker je moment z daljšo kobilico večji....se sicer sliši čudno....je pa v praksi to dejstvo...poglej malo posnetke iz naših regat, Peter ima "najdaljšo" pa se mu barka skoraj isto če ne še več nagiba v sunkih......to je zato ker daljša kobilica pomeni ničje vrtišče kar pomeni večji moment sije vetra v jadrih ...... pač spet en jadralski paradoks.

Morda si spregledal tale odstavek.

Nagibanje jadrnice bom zmanjšal z uporabo balasta na zelo veliki globini. Ta bo vpet na jekleni, zelo tanki profilirani konzoli.
Ker bodo momenti nagibanja manjši (drugačno jadro, drugačen gredelj) bo lahko balasta manj.
Da se balast ne bo zatikal za podvodno rastlinje, bo zamaknjen nazaj, prav tako bo njegova jeklena konzola imela velik kot nazaj.
Bočnemu zanosu se bo upiral gredelj, ki bo kratek in nameščen v "korenu" nosilnega profila balasta, tik pod dnom jadrničine lupine.

Seveda pa me mika balast pomakniti zelo naprej na konzoli, ker bi ta pri nagibanju torzijsko zavil konzolo, kar bi celo majčkeno pomagalo k stabilizaciji. Ampak morda bi se pojavil kak neželjen efekt.. flutter..

Osnovna ideja je taka:

[Ultralajt]

Ultralajt kako ti je pa všeč takšna ideja: http://www.rcsailing.net/forum1/showthr ... Wing-Sails

Lp Erik

Zanimiv forum! Hvala za link!

Drugače, pa je tole moje trenutno bluzenje v temi o jadrnici morda le trenutna vnema, ker sem dobil nekaj prebliskov in so mi všeč, ker so čisto nekaj drugega, kar je videti v F5G.