kompozitni lok

Ravne na Koroškem, Kotlje 84, 2394 Kotlje, Kontaktna oseba: Andrej Kodrun, andrej.kodrun@amis.net, GSM: 041-527-210

Moderator: akodrun

raktivec
Dr. Modelar
Prispevkov: 5015
Pridružen: 01 Mar 2005, 13:02
Kraj: švarcnbah

Re: kompozitni lok

Odgovor Napisal/-a raktivec » 02 Jun 2015, 15:56

Tega ti ni treba sušit, lahko kar takoj skuhaš. In kuha se prav enako kot so včasih kuhali žolco iz svinjske kože, le soli in začimb ne dodaš. Ampak smrdelo bo ko vrag.

Če želiš posušit in nimate preobčutljivih nosov, bo verjetno najbolje dat v pečico na 50-70 oC in bo suho v uri ali dveh.
lp
Sašo

Surfer10
Razpravljalec
Prispevkov: 87
Pridružen: 15 Dec 2012, 10:47

Re: kompozitni lok

Odgovor Napisal/-a Surfer10 » 03 Jun 2015, 07:32

raktivec napisal/-a:Tega ti ni treba sušit, lahko kar takoj skuhaš. In kuha se prav enako kot so včasih kuhali žolco iz svinjske kože, le soli in začimb ne dodaš. Ampak smrdelo bo ko vrag.

Če želiš posušit in nimate preobčutljivih nosov, bo verjetno najbolje dat v pečico na 50-70 oC in bo suho v uri ali dveh.
Kuhal bom vse skupaj, ko bo zadosti materiala (da bo manjkrat smrdelo :) ),... zato hočem posušiti. Bom dal potem v pečico, da se prej posuši ...

raktivec
Dr. Modelar
Prispevkov: 5015
Pridružen: 01 Mar 2005, 13:02
Kraj: švarcnbah

Re: kompozitni lok

Odgovor Napisal/-a raktivec » 25 Jul 2015, 16:21

Počasi bo čas, da dokončam lok, ki "je bil gotov julija". :oops:
Se komu sanja, če bi bili rogovi od Škotskega goveda dobri za kompozitni lok?
lp
Sašo

Surfer10
Razpravljalec
Prispevkov: 87
Pridružen: 15 Dec 2012, 10:47

Re: kompozitni lok

Odgovor Napisal/-a Surfer10 » 23 Feb 2016, 10:07

raktivec napisal/-a:Počasi bo čas, da dokončam lok, ki "je bil gotov julija". :oops:
Se komu sanja, če bi bili rogovi od Škotskega goveda dobri za kompozitni lok?
Evo, po dolgem času spet akcija na temo lokov 8)

Ja, se prebral, da od škotskega goveda baje tudi en madžar dela loke in zadeva je ok,.... je pa bolje če se vzame od mlajšega goveda .. enih 3-5 let max,.. drugače se baje rogovi radi razslojijo.

Pri nas je ena ekološka kmetija, kjer imajo škotsko govedo, ... sem že zmenjen, da dobim kakšen rog, ko bodo koline :whistle:

raktivec
Dr. Modelar
Prispevkov: 5015
Pridružen: 01 Mar 2005, 13:02
Kraj: švarcnbah

Re: kompozitni lok

Odgovor Napisal/-a raktivec » 03 Maj 2020, 08:04

Pozdravljeni!

Po dolgem času se zopet oglašam z novimi igračami.
Pred petnajstimi leti je finski lokostrelec ugotovil, da je les španskega bezga Syringa Vulgaris boljši od lesa najboljših tis in lesa drevesa Osage Orange in z njim se lahko primerjajo le najboljši primerki lesa drevesa Rosewood iz Madagaskarja, ki je zaščitena vrsta.
Sredi maja bosta suha prva loka. Eden je klasični lok, dolžine le 1,4 m, drugi pa enako dolg reflex-deflex z ploščatimi kraki in jelenovimi kitami na natezni strani. Oba bosta imela potega okrog 60# na 28" in po doslej prebranem od R/D loka pričakujem hitrost primerljivo tistim z fiberglas kraki.
Les je zelo težak, najtrši evropski les. Je še precej trši od lokostrelcem poznanega drena, obenem pa je bolj elastičen. Posledično lahko izdelaš zelo kratelk lok, kar sicer ne izgleda ravno junaško, ampak krajši je lok, bolj useka, ker ima manjšo lastno maso. Dolgi lok iz flidra močno strese roko in po doslej prebranem tak lok deluje kot jekleni loki in ne kot lesen. Nekateri ga primerjajo tudi z kostjo.

Vsem znani stari dobri flider se najde povsod po Sloveniji in vsak, ki se bo malo potrudil bo našel ustrezno vejo. Pri tem je treba gledat na naslednje finte:-
1.) Grm naj bo čim bolj avtohtona, stara vrsta in ne kak hibrid. Kako to ločit še ne vem točno, gre pa nekako takole:
- višji je grm boljši je.
- pri tanjši veji se prične razbrazdanost skorje, bolje je.
- naj bi imel lila cvetove in čim manj skupaj v enem šopku.
- posušen les se komajda drži na vrhu vode, ven ga ne gleda skoraj nič, moker les pa je težji od vode.
- veje rastejo bolj krivo sem in tja kot pri hibridih.
- Hibridi imajo menda lažji les.
2.) Poiščete vejo z premerom okrog 35-50 mm, ki je čim bolj ravna in z čim manj vejami.
3.) Težko boste našli eno dovolj dolgo in dovolj ravno vejo za lok, zato bo verjetno treba poiskat dve veji, ki ju kasneje v ročaju zlepimo skupaj.
4.) Označite si izbrane veje z nekim trakom ali čim podobnim in pustite do jeseni.
Obenem lahko označite tudi kako tanjši vejo, ampak ne pod 28 mm v korenu.

Načeloma je dober tudi flider, ki ga odrežete zdaj ali poleti, ampak ga je pa nemogoče posušit, celi bo spokal.

5.) Nadaljevanje sledi pozno jeseni, ko odpade listje in bo približno tako:
- odžagat vejo.
- še svežo čim prej po dolžini prerezat do sredice, le pri ročaju pustit.
- nikakor lupit skorjo in ves izpostavljen les prebarvat z belim lepilom.
- nekje na vlažnem in hladnem (klet, vinska klet, klet za sušenje prđutov...) naj stoji mesec dni, nato se ga za dva meseca preseli v hladen prostor z vlago enako zunanji (drvarnica...). Po tem času ga položite na nekaj trdnega, podložite konce, da bo v deflexu in ga v suhem in lahko toplem prostoru sušite do pomladi.

6.) Težave:
- najti palico z čim manj torzijsko rastlimi letnicami. Ne ga cepit, rezat ga je treba!
- sušenje, kjer rad spoka in ga rado zvije.
- skorja gre tudi pri suhem z lahkoto dol.

7.) Najboljši je les flidra, ki raste vbogati zemlji in ima 2-3 mm debele letnice, torej raste precej hitro. Flidri iz suhe in revne zemlje lahko delaminirajo in so pretežki. Med obdelavo diši, celo roke ti dišijo po španskem bezgu in, če imaš srečo, naletiš na čudovito obarvan les, ki se preliva od slonokoščene, do lila in rjave barve.
lp
Sašo

Odgovori

Vrni se na